Povedala je, da podzavestni (88 %) in zavestni um (12 %) sestavljata celoten um, mejo med obema pa predstavlja kritičen del. Ko pridemo do te točke, se začnemo sabotirati, čeprav smo polni potencialov. Bojimo se iti v neznano, zato raje trpimo. Tipičen primer je žena, ki prenaša nasilnega moža več let. Na svetu obstajata dve glavni čustvi: ljubezen in strah, olajšanje pa doživimo zaradi občutka sprejetosti in ljubljenosti. Najbolj nas je strah, da nas ljudje ne bodo imeli radi in kaj si bodo mislili, saj si vsi želimo ljubiti in biti ljubljeni.

Um deluje na zelo prebrisan način in nas lahko prepriča marsikaj. En del vsebuje to, kar vemo in se tega znanja zavedamo; v drugem delu se zavedamo, da nečesa ne vemo; v tretjem pa ne vemo, da ne vemo, in ravno tu so skrite slepe pege oz. črne pike. Pred leti je v Nemčiji neki delavec umrl zaradi podhladitve v zaklenjenem zamrzovalnem vagonu, ki sploh ni bil priklopljen na elektriko. Možakov um je preprosto verjel, da mora umreti, če je ujet v zamrzovalniku.

Dokler ne pogledamo ozadja, živimo z občutkom neljubljenosti. Stvari pri sebi je treba razčistiti, saj je drugače učinek tak, kot bi parfumirali smrad in pričakovali, da bo izginil. Naše težave se odražajo tudi fizično, nizek pritisk pomeni pomanjkanje ljubezni v otroštvu, visok pa dolgo nerešen čustven problem. Ko mislimo, da nismo dovolj sposobni in dobri, so to le zgodbe iz otroštva, ki so se nam vtisnile v podzavest, strah pa so obresti za kredit, ki ga nismo vzeli.

Lucija Rap