Ksenija Kozorog, dr. med. spec. pediatrije, je prejela priznanje moja pediatrinja 2019 v sklopu 23. akcije Moj zdravnik, ki jo organizira revija Viva.

Zelo sem počaščena, da se lahko pogovarjam z vami in vam iskreno čestitam za prejeto priznanje. Kaj vam pomeni?

Prejeti naziv mi pomeni priznanje za vse preteklo, predvsem pa sedanje delo, ki ga že osmo leto opravljam kot pediatrinja v Otroški šolski ambulanti ZD Sevnica. Priznanje ni le izraz dobrega strokovnega dela, ampak tudi dobrega timskega dela, medsebojnega spoštovanja in zaupanja. Vsekakor pa mi naziv nalaga tudi veliko odgovornost za delo naprej, da bomo doseženo obdržali in še nadgradili.

Zakaj ste si izbrali ravno poklic pediatrinje?
Po končani gimnaziji v Celju sploh ni bilo dvoma, kateri študij bom izbrala. Izhajam iz preproste delavske družine, tako da ne gre za nadaljevanje družinske tradicije. Čutila sem, da sem za ta poklic rojena in poklicana ... in v tem prepričanju poteka moja celotna poklicna pot, ki je bila, če se ozrem nazaj, zelo razgibana.

Kdaj in kje ste začeli svojo poslovno pot in kaj vas je pripeljalo v Sevnico?
Po opravljenem študiju sem kot štipendistka začela pripravništvo v celjski bolnišnici. Najprej sem delala kot zdravnica na celjski anesteziologiji, nato me je pot vodila v Šolski dispanzer Velenje. Opravila sem specializacijo iz pediatrije in kar nekaj let delala na otroškem oddelku celjske bolnišnice. Vmes še malo v porodnišnici, v kateri še zdaj opravljam dežurstva. Ves čas pa se je povezovalo delo primarne in sekundarne ravni, saj sem deset let dodatno delala v ZP Šmartno ob Paki. Res razgibana pot, a niti za trenutek mi ni žal, saj sem si povsod pridobila dodatno strokovno znanje in delala z odličnimi sodelavci. V Sevnico so me pripeljali niz naključij, želja po bližini domačega kraja, novi izziv za delo v ambulanti, v kateri bi lahko uporabila veliko svojega znanja. Izhajam iz bližine Sevnice, vožnja do Celja, kjer sem doma, mi ni ovira.

Prav gotovo se pri svojem delu srečujete z najrazličnejšimi težavami. Bi katere še posebej izpostavili?
Pravzaprav zdaj vsak dan v medijih poslušamo o težavah, ki pestijo prav primarce, ne samo družinske zdravnike, tudi pediatre, ginekologe ... Dušijo nas administracija, pomanjkanje časa za pacienta, preobremenjenost, tudi ZZZS s svojimi pravili in normativi. Dnevno imeti stik s 60 in več pacienti je res veliko. Za vsakega je treba poiskati lepo besedo, pravo rešitev, pravilno odločitev. Velikokrat se po koncu delovnega dne vprašam, ali je bilo vse, kot mora biti. Res je, da skoraj vsak dan delček službe odnesem domov, da pogosto razmišljam o kakšnem primeru, a s tem živim skoraj že vse svoje poklicno življenje, zato mi je to povsem naravno. Verjetno zato, ker to jemljem kot nekakšno poslanstvo in tako pač mora biti. 

Ob današnjem ritmu življenja ljudje pogosto pozabimo nase. Se to kaže tudi na zdravju otrok? Bi lahko rekli, da je zdravje otrok boljše kot pred leti ali ne? Kaj je tisto najpogostejše, zaradi česar vas otroci obiščejo?
Današnji ritem življenja je popolnoma drugačen, kot je bil pred desetimi in več leti. Otroci so včasih preživeli več časa na prostem, z igranjem na prostem, zdaj so obremenjeni z zunajšolskimi dejavnostmi, doma pa seveda z vso sodobno tehnologijo. Ne zdi se mi v redu, da malčka, ki joče, potolažijo z risanko na mobitelu ali tablici, da so redki starši, ki mu tiho zapojejo, potolažijo s pravljico. Otrok ima pogosto že v prvem razredu najmanj tri, če ne več, zunajšolskih dejavnosti in vse to se prav gotovo pozna tudi pri zdravju otrok, predvsem pa je v zadnjem času veliko psihosomatskih bolezni, ki jih odpravljamo skupaj z ustreznimi strokovnjaki.

Kaj priporočate staršem za boljše zdravje njihovih otrok?

Predvsem to, da bi živeli počasneje, preudarneje, več časa namenili sobivanju z otroki v naravi, predvsem pa se več pogovarjali z njimi. Tudi z malimi, predvsem pa s šolarji. Ti potrebujejo pogovor, ne le informacije z interneta. Tako bi lahko marsikatero težavo prebrodili lažje in hitreje.

Predvidevam, da ob natrpanem urniku težko najdete čas zase. Kaj pa je tisto, kar vam napolni baterije?

Čeprav živim v Celju, ne morem brez narave. Uživam v dotiku z zemljo na svojem miniaturnem vrtičku v Vrhovem, na katerem rastejo predvsem rože in zelišča. Tam si naberem novih moči in se razbremenim od vsega dela. Uživam v druženju s štiriletno navihano vnukinjo, sem pa tudi velika ljubiteljica knjig, s takšno in drugačno vsebino. 

Delo zdravnika velja za enega težjih in zahtevnejših poklicev, kar verjetno spoznaš šele, ko ga začneš dejansko tudi opravljati. Bi se še enkrat odločili zanj?

Če še tako odgovorno in težko delo opravljaš z ljubeznijo in odgovornostjo in te ob tem izpopolnjuje, pomeni, da je bila izbira poklica najboljša. In absolutno bi se kadarkoli odločila enako.

S Ksenijo Kozorog, dr. med., spec. pediatrije, se je pogovarjala Mojca Švigelj.