​Dan Rudolfa Maistra je slovenski državni praznik, ki ga praznujemo 23. novembra  od leta 2005. Na ta dan je Rudolf Maister leta 1918 s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil, s tem dogodkom pa je k Sloveniji priključil večji del Štajerske in Koroške.  Dan v Sloveniji ni dela prost.
Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica je 27. novembra 2018 počastila spomin na konec prve svetovne vojne pred sto leti in na generala Maistra. Predaval nam je major magister in avtor več publikacij ter razstav Zvezdan Markovič iz Vojaškega muzeja slovenske vojske (nekaj časa ga je tudi vodil) , ki je najprej posegel v zgodovino in poudaril strateški pomen slovenskega ozemlja. Ob nizanju zgodovinskih podatkov je vpletel svobodne kmete z dolžnostjo obrambe zemlje v srednjem veku, boje s Turki, kmečke upore, vojaško formacijo Ilirskih provinc; slovenske pehotne polke, domobranske polke in črno vojsko v okviru avstroogrske vojske.
​Rudolf Maister Vojanov se je rodil 29. 3. 1874 in pod vplivom matere in tete je zrasel v zavednega Slovenca. Navdušen je bil nad vojaškim poklicem in se je zanj  usposabljal na Kadetski domobranski šoli na Dunaju. Zaradi intelektualnih sposobnosti in izjemnih psihofizičnih lastnosti je v vojski hitro napredoval. Služboval je v Ljubljani, Celovcu, na Češkem, v Gradcu. Ko je zbolel, so ga poslali na zdravljenje v Dalmacijo in v Egipt, leta 1914 pa premestili v Maribor. Leta 1916 je v tem, takrat izrazito nemškem mestu, postal poveljnik okrožnega poveljstva črne vojske. Po ovadbi zaradi slovenskega domoljubja so ga poslali v Gradec, potem pa spet nazaj v Maribor. V tem času postane major. Na veliki manifestaciji 29. 10. 1918 ob razglasitvi Države Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Rudolf Badjura in Mihajlo Rostohar odpovesta prisego habsburškemu cesarju in obljubita zvestobo novi državi. Rudolfa Maistra imenujejo za generala in s soglasjem Narodnega sveta za Štajersko prevzame vojaško oblast v Mariboru. Poveljuje vsem enotam na slovenskem Štajerskem, razoroži nemško zeleno gardo, se bori za Štajersko in Koroško. V boju za Štajersko je uspel, Koroška pa po plebiscitu leta 1920 ostane v Avstriji. V bistvu so politiki izgubili, kar so vojaki že priborili. Maister je umrl 26. 7. 1934 v Uncu, pokopali pa so ga z velikimi častmi v Mariboru. Še danes včasih oskrunijo njegov grob tisti, ki se ne morejo sprijazniti z njegovimi pridobitvami za slovenski narod.
​Predavatelj Markovič nam je slikovito in z žarom predstavil Maistra kot vojaka in človeka, ki je bil tudi pesnik domoljubnih pesmi (Poezije, Kitica mojih), slikar krajinar in vnet zbiratelj slovenskih knjig. Sicer pa je bil to človek, brez katerega Slovenija danes ne bi bila to, kar je.

Besedilo in posnetki:
Romana Ivačič