Tretjo novembrsko nedeljo smo že sedmo leto zapored šli na pohod po telških stezicah. Namenjen je bil predvsem druženju, rekreaciji in ohranjanju nekdanjih stezic, po katerih so hodili naši predniki. Nekoč so po teh poteh hodili zaradi vsakdanjih opravkov, saj so iskali najbližjo pot, po kateri so prišli do mlinarja, trgovine, zdravnika, avtobusa in v službo. Zdaj so te stezice zaraščene in le tu in tam so še vidne sledi nekdanjih poti, ki pa jih takšni pohodi ohranjajo. Pohoda se je tokrat udeležilo 40 pohodnikov iz ožje in širše okolice. 
Letos nas je pot vodila s Telč preko Nove gore do Drušč. Tam smo se ustavili ob turistični tabli, ki nas usmerja na pot do slapa Jasenk. Slap je res lep biser v našem okolju in prav bi bilo, da bi poskušali obuditi to pot. Letos je zavod KŠTZTM Sevnica postavil tablo v sodelovanju z Jožetom Prahom, ki je prispeval tudi fotografije in začrtal pot. 

Pohodniki  smo se od tam podali skozi Male Drušče do gozdnega roba in nato v dolino. Po nekoliko zahtevni zaraščeni stezi nam je uspelo priti do slapa. Pogled na slap, ki pada v globino, je čudovit. Po kratkem postanku in okrepčilu smo se vrnili do Šterkovega mlina, ki današnje rodove spominja na čase, ko je bila borba za vsakdanji kruh precej hujša kot zdaj.  Večina naših staršev je v ta mlin nosila žito, da so lahko vsaj enkrat tedensko spekli kruh. 

Našo pot pa smo nadaljevali nazaj v hrib proti Pečicam in tam so nas prijazno sprejeli v družini Boštjana Blatnika ter ponudili pohodnikom nekaj za pod zob. Po okrepčilu smo pot nadaljevali skozi Pečice do Telč in tja prispeli skoraj v temi in prijetno utrujeni.
Pohod je bil prav posebno doživetje in upamo, da smo z njim odprli zavedanje o pomenu ohranjanja nekdanjih stezic in tudi to, da poskušamo skupaj urediti to pohodniško pot, da bi postala laže dostopna za vse potencialne udeležence.
Zvonka Mrgole