Po dveh
letih koronskega premora, je Turističnemu društvu Šentjanž letos uspelo
izpeljati sicer tradicionalni pohod po Krekovih stezicah. Letošnji pohod je bil
osemnajsti po vrsti in kot vedno izpeljan tretjo soboto v maju. Zbudili smo se
v topel bolj kot v pomladni poletni dan. Zbrali smo se pred Gostilno Repovž,
kjer so nam postregli z ekološkim jabolčnim sokom, »cvetinmajstrom« zvarjenim
izpod rok Cvete Jazbec in dobrotami, ki so jih spekle Iza in Mira Majcen. Po
pozdravu predsednice društva se nas je skupina 25 pohodnikov podala na pot.
Trasa pohoda je bila v lanskem letu na novo trasirana in kot takšna najlepše
vabi vse, ki radi spoznavate naše kraje, da jo prehodite v kateremkoli letnem
času in katerikoli dan v tednu. Pohodniki smo se še polni moči v začetnem delu
pohoda podali preko Rovinj v Murnce, kjer nas je pri spominskemu obeležju
pričakala Cveta Jazbec in pohodnikom predstavila zgodbo Milana Majcna in
Jančija Mevžlja ter postregla z ekološkim cvičkom. Sledil je vzpon proti
najlepši hribovski vasi v letu 2005, kjer nam je prav tako Cveta Jazbec
predstavila čudovit razgled, ki se ponuja z najvišje točke nad Šentjanžem.
Sledil je sprejem Jožice Urbančič, ki nam je ponudila svoje domače dobrote in
rujno kapljico gospodarja. Okrepčani in prijetne volje smo pot nadaljevali z rahlim
spustom proti Brunku, kjer nas je pričakala Duška Zavrl z bogato obloženo mizo
in njeno nepogrešljivo ocvirkovo potico. Pohodnike je popeljala na ogled Cerkve
sv. Treh Kraljev. Pot nas je nato vodila mimo Budne vasi, Novega grada in
Nežnic v dolino Pekel, kjer nas je spet pričakala Cveta Jazbec na najnižji
točki v naši krajevni skupnosti. Okrepčilo ob potoku, v senci dreves in v
družbi prijazne gostiteljice nam je dalo še dodatne moči za zadnji del poti
proti Šentjanžu, kjer smo sklenili krog. Po prehojenih dobrih šestnajstih
kilometrih poti smo se prijetno utrujeni poslovili in si zagotovili, da se
naslednje leto zopet vidimo.
Petra Majcen za TD Šentjanž
Foto: Franci Ajnihar