Po dveh letih koronskega premora, je Turističnemu društvu Šentjanž letos uspelo izpeljati sicer tradicionalni pohod po Krekovih stezicah. Letošnji pohod je bil osemnajsti po vrsti in kot vedno izpeljan tretjo soboto v maju. Zbudili smo se v topel bolj kot v pomladni poletni dan. Zbrali smo se pred Gostilno Repovž, kjer so nam postregli z ekološkim jabolčnim sokom, »cvetinmajstrom« zvarjenim izpod rok Cvete Jazbec in dobrotami, ki so jih spekle Iza in Mira Majcen. Po pozdravu predsednice društva se nas je skupina 25 pohodnikov podala na pot. Trasa pohoda je bila v lanskem letu na novo trasirana in kot takšna najlepše vabi vse, ki radi spoznavate naše kraje, da jo prehodite v kateremkoli letnem času in katerikoli dan v tednu. Pohodniki smo se še polni moči v začetnem delu pohoda podali preko Rovinj v Murnce, kjer nas je pri spominskemu obeležju pričakala Cveta Jazbec in pohodnikom predstavila zgodbo Milana Majcna in Jančija Mevžlja ter postregla z ekološkim cvičkom. Sledil je vzpon proti najlepši hribovski vasi v letu 2005, kjer nam je prav tako Cveta Jazbec predstavila čudovit razgled, ki se ponuja z najvišje točke nad Šentjanžem. Sledil je sprejem Jožice Urbančič, ki nam je ponudila svoje domače dobrote in rujno kapljico gospodarja. Okrepčani in prijetne volje smo pot nadaljevali z rahlim spustom proti Brunku, kjer nas je pričakala Duška Zavrl z bogato obloženo mizo in njeno nepogrešljivo ocvirkovo potico. Pohodnike je popeljala na ogled Cerkve sv. Treh Kraljev. Pot nas je nato vodila mimo Budne vasi, Novega grada in Nežnic v dolino Pekel, kjer nas je spet pričakala Cveta Jazbec na najnižji točki v naši krajevni skupnosti. Okrepčilo ob potoku, v senci dreves in v družbi prijazne gostiteljice nam je dalo še dodatne moči za zadnji del poti proti Šentjanžu, kjer smo sklenili krog. Po prehojenih dobrih šestnajstih kilometrih poti smo se prijetno utrujeni poslovili in si zagotovili, da se naslednje leto zopet vidimo.

Petra Majcen za TD Šentjanž

Foto: Franci Ajnihar