Rad bi bil vzgojiteljica, pa je psihopat, bi lahko malce šaljivo strnili življenjsko zgodbo umetnika Bojana Sumraka iz Radeč, ki je bil  gost junijske Grajske tlake v atriju sevniškega gradu. Kot otrok si je želel  postati vzgojiteljica, a takrat fantov še niso sprejemali v vzgojiteljsko šolo. Naneslo je, da je postal umetnik;  glasbenik, ilustrator, scenograf in igralec. V slovenskem celovečernem filmu Futura: Na odprtem, je sodeloval pri sceni, “ko pa so videli mojo faco, so rekli, da moram tudi igrati in igral sem eno glavnih vlog, psihopata,” se na svoj račun šali Sumrak. Ideja za film je nastala v Bosni, kjer je režiser med zadnjo vojno posnel fotoreportažo o psihiatriji, ko je vodstvo zbežalo, paciente pa na milost in nemilost prepustilo usodi. Film je bil na filmskem festivalu v Portorožu , Sumrak zadnja leta živi v Piranu, odlično ocenjen, z njim so potovali v Beograd, na ogled je bil na Švedskem, letos bo predvajan v Koreji.

Bojan, ki se je že pri šestih odločil za violino, ker mu je bila všeč učiteljica tega instrumenta in ki je srednjo glasbeno šolo končal s štirico, pod pogojem, da ne gre naprej, je pred več kot desetletjem dal pobudo za ustanovitev godalnega orkestra Strunikat, ki ima zdaj 15 člansko zasedbo. Naredili so nekaj znaimivih projektov, nastopili ob slapu sredi gozda, pred dobrim tednom so igrali na radeškem splavu.

Sicer pa si mož številnih talentov že štiri desetletja služi kruh predvsem z ilustracijami. V slovenskem  knjižničnem informacijskem sistemu najdemo 182 knjig, tako strokovnih kot slikanic, kjer je pod ilustracijami zapisano njegovo ime. S prvimi svojimi ilustracijami je opremil knjigo Zdrava nosečnost, ki govori o telovadbi za nosečnice, zdi se, da se je zabaval, ko je opremljal prevod knjige britanskega urologa o penisih vseh vrst, s čimer naj bi razbili predsodke o tem, kako mora ta moški ponos izgledati. “Sodeloval sem torej v procesu od spočetja do rojstva, do smrti pa je še dolga pot,” se šali Sumrak. Riše tudi darilne karikature, igra v predstavah; v Sevnici je z društvom Trg nastopil v Miklovi Zali in v predstavi 5 velikih, v Radečah se je lotil  klasičnih Rokovnjačev, ki bodo čez dve leti posodobljeni, kot Rockovnjači, ugledali luč sveta v portoroškem avditoriju. Dobil je že občinsko priznanje za kulturo, v predstavi Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, ki je bila izbrana med šest najboljših, je bil izbran za najboljšega igralca. Loti se tudi poslikave cerkva; umetnine v cerkvi  na Šmarčni so tudi njegove. Ena od anekdot govori, da se je Sumrak potem, ko se je z vso vnemo lotil slikanja Marije na Šmarčni, odpravil domov v Radeče. Na cesti je srečal prijateljevo ženo in šokiran ugotovil, da je namesto Marije v bistvu naslikal znano Radečanko. Takoj je odhitel v cerkev, zbrisal sliko in naslikal novo, “anonimno” Marijo.

Zanimiv večer na gradu je popestrila zmanjšana zasedba Strunikata, Sumrak pa se je ob pravih filmskih efektih, ki jih je pripravil Tomaž Lavrinec, tudi igralec iz Radeč, predstavil kot Peter iz doline Šentflorjanske.

N.Č.C.