Lovrenc, s suhimi travniki sredi gozdne krajine poraščen 722 m visok vrh s cerkvijo sv. Lovrenca, se nahaja ob planinski poti med Velikim Kozjem in Lisco v občini Sevnica.

Območje Lovrenca je del biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje je botanična naravna vrednota državnega pomena. Velik naravovarstveni pomen predstavlja mešanica rastlinskih vrst, od alpskih do toploljubnih ilirskih.

Najbolj je Lovrenc poznan po naravnem rastišču  enega od rastlinskih simbolov planinstva - Clusijevega svišča (Gentiana clusii). Clusijev svišč je alpska rastlina, ki se je kot ledeniški ostanek ohranila ponekod v predgorju, tudi v Zasavju. Z oddaljenostjo od alpskih nahajališč in s številčnostjo primerkov, ki običajno že konec aprila pomodrijo travnike pod cerkvijo, je Lovrenc izjemna botanična lokaliteta. Pred njim zacveti tržaški svišč (Gentiana verna ssp. tergestina), za njim pa opojna zlatica (Ranunculus thora), endemit Zasavskega hribovja. Tu uspevajo tudi druge zavarovane vrste, kot so kranjska lilija (Lilium carniolicum) in več vrst orhidej – med njimi navadna in trizoba kukavica (Orchis morio, O. tridentata).

Na pobudo PD Lisca Sevnica in PD Radeče in v sodelovanju z naravovarstveno službo je bilo leta 1994 z odlokom občine Sevnica rastišče Clusijevega svišča na Lovrencu razglašeno za botanični naravni spomenik (UL RS, št. 1/94).  V letu 2008 je bil Odlok dopolnjen z razširitvijo območja zavarovanja (UL RS, št. 19/08).

Na območju botaničnega spomenika je prepovedano:

• vsako poseganje, ki bi spremenilo rastiščne razmere na sami lokaliteti, npr. odstranjevanje ali spreminjanje vegetacije, spreminjanje kislosti oz. alkalnosti tal, odstranjevanje zemlje, ruše ali kamninske podlage, zasipavanje (odlaganje odpadnih materialov), gradnje vseh vrst ter zemeljska dela;

• trgati, izkopavati, poškodovati ali lomiti rastline oz. uničevati vegetacijske formacije;

• spreminjati  habitatne tipe, kot je npr. zaraščanje travnatih površin z grmovjem ali drevjem, spreminjanje travnatih v njivske površine;

• vsakršno poseganje na varovanem in ograjenem območju, ki škodljivo vpliva na rastline ali njihove združbe (posedanje, vožnja s kolesi ali motornimi vozili, puščanje odpadnih snovi…);

• gnojenje z naravnimi in umetnimi gnojili.

Da bomo ohranili Clusijev svišč na Lovrencu je:

obvezno ohranjati obstoječ način gospodarjenja (košnja enkrat letno).

dovoljeno obiskovanje območja po obstoječih poteh in stezah ter fotografiranje na način, da ne poškodujemo sosednjih rastlin ali travne ruše.

Potrebno ohranjati naravovarstveni in učno vzgojni namen lokacije ter razvojno usmeritev izletniške, izobraževalne ter pohodniške točke.

Rok Petančič