Zelo malo virov priča o  njegovi postavitvi. Zapis ob obnovi znamenja leta 1879 v Kroniki župnije Sevnica omenja donatorstvo Martina Šinkovca. Domnevo o donatorstvu nam potrjujejo tudi napisi na podstavku kipa: en tat grata cliens patronis proemia sanctis (glej, varovanec daruje svetim zaščitnikom zahvalne darove) in imeni pod doprsnima kipoma Martinus in Constanina.

V smer proti Savi od znamenja stoji spodnji sevniški grad, znan kot občina, z letnicama 1664 nad vhodom in 1613 na dvoriščnem pomolu. To je najstarejša stoječa stavba na Glavnem trgu, ki je tudi  osrednji najstarejši del Sevnice. Celotni kompleks je zgrajen v obliki črke U, odprt pa je proti Savi, kjer je bilo pristanišče.

Dvorec sestavljata ulični in dvoriščni trakt, ki sta med sabo povezana prek mlajšega povezovalnega trakta.

Obulični trakt je petosna, enonadstropna stavba s strmo, dvokapno opečno streho. Polkrožni portal ima letnico 1664. Na konzolah nad portalom sloni pomol. Pritličje trakta je obokano, nadstropje s stopniščnim delom je bilo v novejši dobi predelano.

Dvoriščni objekt ima na severni stranici baročne arkade, na jugozahodnem vogalu pa pomol z letnico 1613. Stavba je predelana, vendar je v pritličju še ohranila oboke.

Vir: Raziskovalna naloga, Gimnazija Celje 1993/1994

Zdravko Remar, KŠTM Sevnica