Logo MojaObčina.si

Sevnica

JUTRI
33°C
17°C
NED.
34°C
19°C
1939

Intervju s Sanjo Slemenšek

Sanja Slemenšek je predsednica Mladinskega sveta Občine Sevnica, ustanovna predsednica Rotaract kluba Sevnica in nekdanja podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije za mladinske politike.

1.       Sanja, za začetek predstavi tistim mladim, ki še nikoli niso slišali za Mladinski svet Občine Sevnica, kakšna organizacija to sploh je.


Mladinski svet občine Sevnica je krovna organizacija, ki na ravni občine združuje prostovoljne mladinske organizacije in organizacije za mlade različnih družbenih, nazorskih ali celo političnih usmeritev. Če še pojasnim razliko – mladinske organizacije so tiste, ki imajo najmanj 70 % članstva in 70 % članov vodstva v starosti 15 – 29 let (torej zakonska opredelitev mladih) in te organizacije so lahko polnopravne članice mladinskega sveta in imajo glasovalno pravico. Organizacije za mlade pa so vse ostale organizacije, ki delujejo v sferi mladih in so lahko pridružene članice Mladinskega sveta. Trenutno je v Mladinski svet občine Sevnica včlanjenih 5 polnopravnih članic – to so Rotaract klub Sevnica, Študentski klub Sevnica, Salezijanski mladinski center, KNOF in Mladinski odsek Planinskega društva Lisca. Pridružene članice so Veles, Zavod Kultiza in Družinski inštitut Zaupanje.



2.      S kakšnim namenom pa je bil ustanovljen MSOS?


Mladinski svet je bil ustanovljen leta 2006 z namenom povezovanja mladih, usklajevanja različnih organizacij in predstavljanja interesov mladih, spodbujanja medsebojnega sodelovanja in podpore mladinskih organizacij in biti posvetovalno telo za vprašanja, ki zadevajo mlade v dialogu z odločevalci.



3.       Zakaj bi se mladi sploh vključili v takšno organizacijo in kako lahko to storijo?


Mlad posameznik se v mladinski svet ne more včlaniti, saj so članice mladinskega sveta organizacije. Vsak mlad posameznik pa je v mladinskem svetu dobrodošel preko kakšne od članic, prav tako je v mladinski svet dobrodšla vsaka organizacija, ki deluje v sferi mladih. Članstvo z veseljem razširimo za vsakogar. Če se vseeno najde kak posameznik, ki bi želel v mladinskem svetu sodelovati nepovezano, je s svojimi idejami in pomočjo seveda vseeno dobrodošel med nas.

Razlog za vključitev oziroma sodelovanje z mladinskim svetom sama vidim predvsem v spoznavanju ljudi, kar nam širi socialno mrežo in nenazadnje se skozi delovanje v različnih organizacijah pridobi tudi ogromno znanja s področja organiziranja dogodkov, računovodstva, birokracije, prava in še česa. Vsaka takšna izkušnja pride prav. 



4.       Kljub trenutnim situacijam, ki vladajo zaradi Covid-a ste bili v lanskem letu (2020) na MSOS aktivni. Kaj se je dogajalo?


Žal je karantena naredila svoje in že tako pasivna mladina je tako izgubila še več motivacije za sodelovanje, zato smo se letos odločili izkoristiti malo drugače. V okviru participativnega proračuna Občine Sevnica, ki je, mimogrede, odličen način za soodločanje vseh občanov, tudi mladih, glede uporabe proračunskih sredstev, smo preuredili svoje prostore DoMladih, v katerih se nahajava zdajle. Imamo nove sanitarije in mini skladišče, kupili pa smo tudi novo opremo, obnovili nekaj stare opreme in zdaj je prostor še uporabnejši kot prej.

V tem času smo zaradi prepovedi razširjanja pisnih publikacij začasno ustavili izdajanje fizične revije Vejžde, namesto tega pa smo vzpostavili portal vejzde.si.



5.       Kakšni pa so vaši plani za v naprej?


Naši plani za v naprej še niso povsem jasno definirani, ker so v veliki meri odvisni od ukrepov. Vsekakor bomo stali ob strani našim organizacijam članicam pri njihovih projektih in dogodkih, želimo si tudi ponovne oživitve fizične revije Vejžde, kjer bomo zelo veseli tudi novih piscev oziroma ustvarjalcev. Sodelovanje ni pogojeno s starostjo, iščemo pisce, ustvarjalce, slikarje, fotografe, kogarkoli, ki bi si želel svoje ustvarjanje deliti z bralci.

Prav tako si želimo oživiti DoMladih, vanj pripeljati dogodke, predavanja, manjša srečanja, manjši koncert, jam session, seveda vse v skladu z ukrepi. DoMladih je po predhodnem dogovoru za uporabo na voljo vsem mladim.



6.       Vzpostavljena je tudi nova spletna stran vejzde.si, na kakšen način želite, da jo mladi uporabljajo? Kaj lahko tam najdejo?


Na spletni strani vejzde.si mladi najdejo pomembne informacije s področja mladih, vse izdaje revije Vejžde, članke, koledar dogodkov, možnost rezervacije Doma mladih in posebno rubriko – vprašaj župana, kamor lahko mladi zapišejo svoja vprašanja, mi pa jih bomo anonimno poslali županu in javno objavili odgovor.



7.       Vseskozi svoje delo v mladinskih organizacijah imaš vpogled v položaj mladih. Meniš, da se je status mladih v zadnjih letih spremenil? Kako?


Po mojem mnenju se ni spremenil samo položaj mladih, ampak tudi mladi sami. Ko sem se začela spoznavati z mladimi in mladinskim svetom, so bili, za razliko od danes, organizacije članice mladinskega sveta tudi podmladki političnih strank. Število družbeno aktivnih mladih je bilo večje, mlade je participacija bolj zanimala, bili so glasnejši, imeli so nekatere cilje, ki so bili skupni vsem organizacijam. Danes mlade participacija ne zanima več toliko, težje jih je zainteresirati za resnejše teme, predavanja, okrogle mize, edini dogodki, ki so kolikor toliko dobro obiskani, so zabavni dogodki, pa še pri tistih je včasih obisk slab. Iz leta v leto je mlade težje nad čim navdušiti ali pri njih vzbuditi zanimanje. To je treba pač sprejeti in jemati kot izziv.



8.       Katere teme so v našem okolju med mladimi še vedno pereče?


Po mojem mnenju imajo mladi v našem okolju največ problemov z brezposelnostjo in s pomanjkanjem stanovanj. To sta dva temelja, da se mladi sploh lahko postavijo na svoje noge in tega v naših krajih, ne samo v Sevnici, primanjkuje. Kot posledica seveda mladi postajajo pasivni, saj ne verjamejo, da lahko karkoli spremenijo, nimajo motivacije in nimajo volje prispevati, saj ne vidijo (dovolj hitrih) rezultatov. Po drugi strani mladi dandanes niso navajeni birokratskih ovir, na katere kar hitro naletijo, ko začnejo skrbeti sami zase, za svoj dom, za svoje finance, službo. Te ovire so velikokrat velik zalogaj, sploh kadar so informacije podane slabo. 



9.       Če pogledamo večja mesta, se v njih razvijajo različne subkulture, kjer se lahko mladi na različne načine izražajo. Na kakšen način vidiš ti doprinos subkultur?


Subkulture so vsekakor dobrodošle, saj mladim dajejo varno okolje, kjer se lahko izražajo in sodelujejo z ljudmi, ki so jim podobni. To je za mlade vsekakor zelo vzpodbudno okolje. Subkulture so bile v zgodovini velikokrat nosilke pomembnih idej, političnih idej, razvoja, upora. In v demokratični družbi je pomembno, da vsak najde svoj glas in mu je hkrati omogočeno, da je slišan. Subkulture so eden izmed načinov za doseganje tega in menim, da imajo mladi, ki so nekam vključeni, tudi več volje do sodelovanja na drugih področjih, so bolj navajeni izražati svoja stališča in tako naprej.



10.   Kako bi lahko organizacija, kot je MSOS prispevala k razvoju bolj razgibanega življenja mladih v Sevnici ter podpirala raznolikost?


Ker MSOS združuje različne organizacije, ki vse na nek način delujejo na področju mladih, to pomeni, da se lahko organizacije med seboj povežemo, delamo boljše dogodke, se podpiramo. Tako tudi lažje preprečimo, da bi se v Sevnici na isti dan odvijala dva dogodka za mlade, bolje načrtujemo dogajanje in si pomagamo z reklamo. Ob enem pa se podpiramo tudi z vzajemnim obiskovanjem dogodkov, včasih je za obiskanost kakšnega dogodka, sploh tistih izobraževalne narave, potrebno veliko truda, da najdemo tiste potencialne obiskovalce, ki jih to zanima.

Raznolikost pa podpiramo že s tem, da smo odprti za vse organizacije, ki delajo z mladimi. Humanitarne, študentske, dijaške, športne, kulturne, politične. Pri nas svoje mesto najdejo vsi.



11.   Kot navedeno v projektu Mladinskega sveta Slovenije, Rastimo skupaj je »Eden izmed razlogov za nizko participacijo mladih v lokalnem okolju predvsem slaba informiranost mladih o možnostih participacije ter o dogajanjih v lokalnih okoljih na sploh«. Kaj se lahko po tvojem mnenju še naredi na informiranosti mladih?


Informiranost mladih je res slaba, ampak ne zaradi tega, ker bi odločevalci informacije zadrževali zase, ampak zaradi tega, ker informacije žal niso podane na mladim prijazen način. Dodatna ovira pa je še to, da se ta način neprestano spreminja oziroma dopolnjuje, mladim je težko slediti. Živimo v dobi elektronike, mladi so navajeni informacije pridobivati hitro, strnjeno, kot najboljši način za to vidim zanimive infografike s ključnimi informacijami, ki mlade nato napotijo na spletno mesto, kjer so podrobnejši napotki. Podobno, kot velja za reklame in nekaj podobnega, kot vi počnete na Facebook in Instagram strani Mladi v Sevnici. Prav tako je pomembno, da se mladim približa na platformah, ki jih največ uporabljajo, celo dnevno, ne pa toliko preko bolj formalnih načinov (npr.  pošta, email, spletna stran, kamor mladi ne zahajajo).



12.   Za konec povej še, kakšno sporočilo bi dala mladim v Sevnici?


Če izhajam iz sebe, bi mladim rekla, naj se včlanjujejo v organizacije, naj hodijo na dogodke, naj sodelujejo. Vsaka pridobljena informacija, znanje, jim bo enkrat prišla prav. Vsako poznanstvo jim lahko pride prav. Novih, zanimivih ljudi ne srečuješ iz udobja domačega kavča. Neformalna izobrazba in izkušnje so lahko odličen dodatek življenjepisu, prav tako te delovanje v kakšnem društvu ali organizaciji velikokrat prisili narediti nekaj izven cone udobja, napisati uradni dopis, izpolniti dokumentacijo za razpis, iti na sestanek s kakšnim odločevalcem, javno nastopati, voditi okroglo mizo. To so vse izkušnje, ki so lahko mnogokrat stresne, ampak nam hkrati dajo samozavest za premagovanje treme, kar nenazadnje pride prav v vsakdanjem življenju, npr. na razgovoru za delo ali pa pri delu s strankami. Sama nikoli nisem obžalovala niti minute prostovoljnega dela.


Intervju v video obliki najdete na https://fb.watch/4hI_-NZ41X/



Pogovarjala se je Evija Evelin Zavrl, KŠTM Sevnica


Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi