Pri Zagrajškovih v Dolenjem Boštanju je bilo kar nekaj dni zelo prešerno. Oče Ivan je praznoval okroglih 90 let življenja.

Rodil se je 17.3.1935 doma, v Grahovici, očetu Ivanu in mami Jožefi, rojeni Tisu. Otroška leta je kruto zaznamovala druga svetovna vojna. V jeseni 1941 so bili izseljeni v Nemčijo. Živeli so v samostanih ali na kmetiji. Pomanjkanja niso trpeli. V bližnji vasi so otroke poskušali vključiti v nemško šolo. Brata so kasneje mobilizirali v nemško vojsko.  V domovino so se vrnili v jeseni 1945.Domačija je bila izropana. Potrebno je bilo zavihati rokave in začeti znova. Mlajši so odšli v šolo, Ivan je pomagal na kmetiji. Vojsko je služil dve leti v avto enoti.

Po vrnitvi iz vojske se je zaposlil v Kmečki zadrugi Šentjanž. Spoznal je ženo Majdo, se leta 1958 poročil. Kmalu se je rodil sin Janez, nekaj let kasneje še Igor. Žena je ostala doma in delala na kmetiji,  Ivan pa je sprejel službo v Gozdnem gospodarstvu Brežice. Ukvarjal se je s prevažanjem lesa po domovini, pa tudi na Hrvaško in Bosno. Najbolj se je veselil posodabljanja voznega parka, ki je omogočal lažje delo.

Sedaj živi v skupnosti s sinom, snaho in vnukom. Rad obuja spomine na prehojen čas,  vesel je srečanja ali obiska znanca, rad hodi tudi na sprehode.

Na predvečer jubileja so ga presenetili prijatelji, domači in sosedje. Veselil se je v družbi sorodnikov in obisku predstavnikov KO RK Boštanj in Društva izgnancev.

Besedilo in foto: Jelka Bec