Predlog župana Tomaža Ramovša za prejemnika naziva Častni občan občine Šentrupert za leto 2025

Sestra Zvonka Mikec je svojo misijonsko pot začela v Angoli, kamor je prišla 24. junija 1991, torej v letu, ko se je tam zaključila vojna. Ob prihodu jo je najprej pretresla velika revščina, a pritegnili so jo navdušenje, veselje otrok in odprtost ljudi. Njeno prvo polje dela je bilo v Cacuacu, predmestju glavnega mesta Luanda. Tam sestre vodijo šolski center, ki obsega izobraževanje od otroškega vrtca, osnovne in srednje šole ter centra za strokovno usposabljanje mladih in opismenjevanje, mladinski center, katehezo in formacijo katehistov. Vsak dan se v mladinskem centru srečuje več tisoč otrok, mladih in odraslih. Poleg izobrazbe v njem mnogi prejmejo tudi edini dnevni obrok hrane. V vsa ta dela je bila vključena tudi s. Zvonka. Bila je odgovorna za katehezo na misijonu in za formacijo katehistov, dve leti po prihodu v Cacuaco pa je prevzela odgovornost za tamkajšnjo skupnost.

Leta 1997 je bila imenovana za namestnico provincialne predstojnice za državo Angolo (provinca je obsegala Angolo in Mozambik). To delo je opravljala tri leta, nato je bila znova predstojnica skupnosti v Cacuaco. Posebej odgovorna je bila za delo v mladinskih domovih ter za organiziranje dela prostovoljcev.

Leta 2004 je Angola postala vizitatorija (samostojna provinca), s. Zvonka pa predstojnica. Njena glavna naloga je bila obiskovanje skupnosti sester v Angoli, povezovanje in skrb za ohranjanje salezijanskega duha.

Sestre salezijanke imajo v Angoli več skupnosti. Poleg centra v Cacuacu so leta 1996 sestre odprle skupnost tudi v Calulu, kjer so odprle šolo, vrtec in internat za dekleta iz okoliških vasi. Leta 1999 so odprle center v Benguele, kjer imajo poleg vrtca in osnovne šole tudi poklicni center ter tečaje opismenjevanja za odrasle. Center imajo še v Lueni, Cabindi ter od septembra leta 2024 v Menongue.

Leta 2010 so predstojnice prosile s. Zvonko naj prevzame odgovornost za formacijo deklet v Mozambiku, zato je odšla tja. V času njenega delovanja v Mozambiku se je v severni provinci Cabo Delgado odvila triletna vojna, zato so po vojni velik del pozornosti sestre usmerile v pomoč beguncem. Kmalu po začetku vojne pa se je tako kot drugod po svetu, tudi Mozambik spopadal s Covid-19. S. Zvonka in sosestre so tako poleg izobraževanja, pomoči lačnim družinam in beguncem skrbele tudi za osveščanje glede higiene in cepljenja.

V Mozambiku je s. Zvonka kot predstojnica sester HMP po 12 letih januarja 2022 končala svoje delovanje in se vrnila v Angolo, kjer je prevzela delo provincialne ekonome in tajnice.

V Angoli in Mozambiku je zaslužna za začetek projekta Botrstvo, v katerega je bilo do sedaj z njeno pomočjo vključenih preko 900 otrok, ki so jim slovenski botri pomagali ali jim še pomagajo pri šolanju ter s pomočjo pri hrani.

V letih svojega delovanja tako v Angoli kot v Mozambiku s. Zvonka z izredno skrbnostjo in pozornostjo sprejema ter spremlja laiške misijonarje in prostovoljce tako iz Slovenije kot tudi iz Koroške in Italije. Mnoge mlade nagovarja s svojim izrednim čutom za sočloveka  in usmerja njihov entuziazem in mladostno zagnanost v pomoč revnim otrokom in mladim na Afriški celini. Nam v domovini pa odpira obzorja za sprejemanje tujih in drugačnih kultur.

Zaradi vsega naštetega in na podlagi Odloka o priznanjih Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 25/09 in 26/11) in javnega razpisa za podelitev priznanj občine Šentrupert v letu 2025 podajam predlog, da se podeli naziv častna občanka Zvonki Mikec.

Predlagatelj Župan Tomaž Ramovš