Po starem verovanju naj bi bil kurent demon, ki je preganjal zimo in vabil v deželo pomlad. Opravljen je v kurentijo, ki je sestavljena iz ovčjega kožuha, prepasanega z uglašenimi kravjimi zvonci in z robčki, kožuhovinaste kape, ježevke, dokolenk ter visokih čevljev. Obhodi kurentov so postali pustna šega, s katero preganjajo zimo in zbirajo robčke. Pri hišah jih radi pogostijo, kjer pa niso dobrodošli, se eden izmed njih povalja po tleh, kar pomeni nesrečo v tistem letu. Kurenti so vpisani v register žive dediščine Slovenije.

Dežela kozolcev iz Šentruperta na Dolenjskem je prvi muzej kozolcev na prostem na svetu, ki jo je v dveh letih obiskalo že več kot 36.000 registriranih obiskovalcev iz 42 držav, največ v času festivalov in dogodkov. V njej je 19 sušilnih naprav, od tega je 17 kozolcev, med katerimi so zastopani vsi tipi kozolcev v Sloveniji. Namen postavitve je prikaz celotnega razvoja kozolca in njegove pomembnosti v slovenskem prostoru. Pohvali se lahko z enim najstarejših ohranjenih dvojnih kozolcev pri nas in na svetu, katerega nastanek sega v leto 1795 – Lukatov toplar. Projekt pa ni pomemben le z vidika ohranjanja kulturne dediščine – pripomogel je tudi k večji prepoznavnosti Občine Šentrupert in k razvoju turizma v njej.