V edinstvenem okolju v Deželi kozolcev, prvem muzeju kozolcev na prostem na svetu, je sinoči potekal bralni večer z Rupertom Goletom, sicer županom ene najbolj inovativnih občin, Občine Šentrupert. Tokrat pa so ga obiskovalci lahko spoznali v povsem drugi luči: kot strastnega oblikovalca in arhitekta, ki je prispeval velik delež pri oblikovanju različnih tiskovin poveznih z utripom Šentruperta v zadnjih dvajsetih letih. Ob tem dogodku pa je bil še posebej počaščen. »Hvaležen sem, da je ta moj opus nekdo zbral. Vsak oblikovalec je lahko vesel, če mu zbirko del nekdo shrani in predstavi na ta način,« je ob uvodu povedal gost večera.

Pogovor je vodil bivši ravnatelj šole, slavist in kulturnik prof. Jože Zupan, ki Ruperta pozna že od mladih let, saj se njuno življenje ves čas prepleta. Beseda je tekla o Rupertovih prvih korakih oblikovanja. Tako je že pri 20. letih organiziral prvo arhitekturno delavnico za učence. Pozneje je postal tudi oblikovalec šolskega glasila »Preproste besede«, pri čemer je izpostavil eno izmed izdaj z naslovom Strahko, ki jo je tudi ilustriral. »Tega Strahkota sem narisal v računalniku in to je bila moja prva računalniška ilustracija. Hkrati pa je šlo tudi za prvo računalniško oblikovano glasilo,« je dejal Gole.

Dotaknila pa sta se tudi začetkov Občine Šentrupert, ko so morali izbrati grb zanjo: »Do grba je bila dolga pot in še danes vem, da smo ga dobro naredili. Večkrat pogledam tudi ostale grbe slovenskih občin in naš je res poseben. Za izbor smo naredili razpis. Ker nam na prvem razpisu ni bil noben grb dovolj všeč, smo iskali naprej in se na koncu pravilno odločili.« Seveda pa se tu njegova zgodba ni zaključila. Še danes, kolikor mu čas dopušča oblikuje različne tiskovine in kakšno naslovnico z knjigo.

Med več kot dvajsetimi knjigami so bile predstavljene tudi tri knjige dveh domačih avtoric Majde Krnc in Tilke Gorenc: Biseri v očeh, Iz skrinje spominov in Življenje na zdravje. Kot je poudaril Rupert Gole, ga je vedno najbolj zanimalo, kako je njegovo ilustriranje doživel avtor knjig. Zato je bil ob predaji svojega dela najbolj pozoren na reakcijo avtorja. »Ko vidiš bisere tudi v očeh avtorja knjige, potem veš, da si pravilno oblikoval knjigo,« je dodal Rupert.