13.5.2015 smo se člani Društva  upokojencev Šentrupert - 38 nas je bilo, napotili na redni letni izlet. Tokrat smo izbrali Arboretum Volčji potok, ogled srednjeveškega mesta Kamnik in za konec obilno kosilo v domači gostilni. Ob prihodu v Arboretum nas je pričakala vodička TIC Kamnik, nam razložila program in nas predala v vodenje lokalni vodnici. Po prijetnem enournem sprehodu po Volčjem potoku smo izvedeli, da je bil lastnik Arboretuma  gospod Ferdinand Souvan. Ta je 1885 preuredil dvorec, nekatere pred dvorcem ležeče njive in travnike pa zasadil z drevjem in napravil park, ki ga je obdal z zidom. Po njem je posestvo podedoval sin Leon, ki je parku okoli graščine 50 let posvečal hvale vredno skrb. Podrl je obzidje prvotnega parka, ga razširil in uredil. Vanj je zasadil domače in eksotično drevje, ga ob južni in jugozahodni strani obdal z gabrovo živo mejo in uredil ribnike. Dve leti zatem, ko so 13. aprila leta 1944 graščino požgali partizani, so park pregledali pristojni strokovnjaki z Zavoda za spomeniško varstvo LRS. Park in parkovni gozd so po ogledu ocenili kot važno znamenitost. Predlagali so, da se parkovno ozemlje izloči iz tedanjega agrarnoreformnega razdelilnega sklada in zaščiti z zakonito varstveno odločbo. Po smrti Leona Souvana leta 1949 je posestvo Volčji potok prevzelo podjetje Gradis, leta 1950 je bila izdana odločba za zaščito parka in parkovnega gozda, v začetku leta 1952 pa je prešlo pod upravo Agronomske in gozdarske fakultete Univerze v Ljubljani. Slednja si je ves čas prizadevala, da bi se zaščiteni kompleks postopoma razvil v arboretum za potrebe učnih in znanstvenih ustanov v Sloveniji in v takratni Jugoslaviji. S tem je bila postavljena osnova za ureditev in razvoj arboretuma. Arboretum je bil 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, z njim pa upravlja javni zavod. Ob našem prihodu so tulipani, ki so ponos parka, že odcveteli, rododenromi pa so bili v polnem cvetju.

Ogledali smo si tudi zbirko orhidej, si od daleč ogledali "dinozavre" ter se z avtobusom napotili v Budranjevo domačijo v Zgornjih Palovčah nad Kamnikom. Peljali smo se tudi mimo Trebelnega nad Kamnikom in uživali v prelepem razgledu na ljubljansko kotlino. Na domačiji nas je sprejela prijazna domačinka, nam razkazala posebnosti pristne gorenjske domačije in nas pogostila z malico. Po vožnji v dolino smo se ustavili v mestu Kamnik, kjer nam je prijazna vodička razkazala vse znamenitosti Kamnika, ki pa jih ni malo. Izvedeli smo nekaj o prvi jugoslovanski znamki, se sprehodili po samostanu in Plečnikovi mojstrovini "božjega groba", videli rojstno hišo našega prvega generala Rudolfa Majstra in se vmes posladkali z domačim sladoledom. Izvedeli smo še veliko zanimivosti o grajskem stolpu, uživali v prelepem razgledu na Kamniške alpe in se ravno prav lačni napotili v gostišče Repnik, kjer so nam postregli z dobrim kosilom. Polni vtisov o videnem, smo se zadovoljni v poznih popoldanskih urah vrnili domov.