Pobuda je prišla iz čebelarskih vrst. »S to akcijo želimo še bolj utrditi povezanost med temi občinami. Lanšprež danes sodi v Občino Mirna, pred njeno ustanovitvijo pa je bil del nekdanje trebanjske občine. Skupaj smo do zdaj mnogo naredili in dobrega sodelovanja se nadejamo tudi v prihodnje. Sajenje lip je simbolno dejanje, ki nas bo na to spominjalo,« je povedal predsednik Čebelarskega društva Trebnje Anton Koželj, ki z ostalimi čebelarji skrbi za urejenost Lanšpreža.

 

Območje ima bogato zgodovino, prvi zapisi o Lanšprežu segajo v leto 1260. Včasih je tam stal grad, ki je večkrat menjal lastnike. Leta 1700 so ga kupili Auerspergi, leta 1765 pa je lastnik posestva postal Peter Pavel Glavar, ki se je takoj lotil obnove dotrajanega gradu. Glavar je na Lanprežu ustanovil prvo čebelarsko šolo na Kranjskem, napisal je tudi prvo čebelarsko knjihgo v slovenskem jeziku. Ima velik pomen za razvoj slovenskega čebelarstva. Skupaj s krušnim bratom Jernejem Basajem sta pokopana v grajski kapeli na Lanšprežu.

Trebanjski čebelarji skrbno negujejo spominj nanj. Med drugim so pred leti posadili visokodebelne stare sorte jablan in hrušk, da bi obnovili sadovnjak, kakršnega je imel včasih Glavar. 15. 12. 2025 so župani posadili še tri lipe.

 

Županja Trebnjega Mateja Povhe je spomnila, da je lipa simbol slovenstva, ki se jo običajno sadi ob pomembnih dogodkih. Pohvalila je Čebelarsko društvo Trebnje, da že vrsto let prispeva k ohranjanju čebelarske tradicije na tem koncu Dolenjske. »Danes bomo posadili lipe, to je simbolno dejanje, ki povezuje občine in društvo med sabo,« je dodala županja.

 

Z njo se je strinjal tudi župan Občine Mirna Dušan Skerbiš. Ob tem je dejal, da si njihova občina prizadeva, da bi območje Lanšpreža, ki je v lasti države, prišlo v njihovo last. Tam namreč načrtujejo urediti park medovitih rastlin z osrednjo nacionalno banko medovitih rastlin. Projekt podpira tudi Čebelarska zveza Slovenije .