Piše: Iveta Kaudik, bralka in udeleženka bralnega krožka Muzeja norosti

Bojan Tomažič, zanimiv, odkrit in preprost človek, „resen humorist“, je s svojim srcem globoko predan svojemu poklicu – novinarstvu. Zaposlen je pri mariborskem Večeru in dolga leta je bil urednik tednika 7 dni. Njegov življenjski moto je: „Učite me, kako naj imam še bolj rad življenje.“ Znan je tudi kot glasbenik v skupinah Butli, Rukola, Onslow, Center za dehumanizacijo. Kot pisatelj je izdal več knjig: Mobiliziranci. Knjiga govori o prisilno mobiliziranih Štajercih in Gorenjcih v nemško vojsko v času druge svetovne vojne. Nato je izdal 26 kratkih humornih zgodb, med njimi Konjsko zaroto (1999) in roman Vonj ljubezni (2009) – ta govori o sodobnem življenju v Mariboru.

Septembrski bralni krožek smo v Muzeju norosti na Tratah posvetili pisatelju Bojanu Tomažiču in njegovi knjigi „Vmes“. Govoril je privlačno, zanimivo … v naši sobici je nastala tišina. Vsi smo ga poslušali, on je kar govoril … Vstopil je v naša srca … Vživeli smo se v njegove besede, krute zgodbe, napisane na poseben način. Blažilne … O tem kako je pisal to knjigo, je povedal: „težko je bilo opisati te grozote, večkrat sem imel „zamegljen vid“ in tudi solze so padale, ki sem jih hotel pokriti z malo humorja, kolikor se je le dalo.“ Tudi mi, bralci, smo hvaležni za to – lažje se je bralo s tem čudnim, trdim nasmehom. Bravo „junaki“ te knjige, bravo naš pisatelj, ki si nam dal vpogled v njihove duše, resnično življenje, vnaprej že odpisanih. Ta knjiga je izredno kruto, a tudi nežno in previdno napisana. Je polna grozot, nasilja, poniževanja, jokanja, trpljenja in smrti. Toda ironija in humor sta naredila svoje, je kot nekakšen blažilnik za človeško dušo, obkladek na rane.

V pogovoru smo analizirali še več zgodb: Izdajalec, Razodetje, Smrt v Marseillu, Božja sodba, Vsakdo ima pravico do sanj in Kuga.

O marsičem zanimivem bi še govorili, če ne bi zmanjkalo časa. Zelo hitro se je končal ta večer. Odšli smo zadovoljni, malce nostalgični, a veseli, da smo tudi v živo spoznali „našega“ pisatelja Bojana Tomažiča!

Vsi mu želimo še dolgo, „plodno“ življenje v pisanju, preprostost in razumevanje do ostalih ljudi in „seveda“ polna leta energije in zdravja!

Meni osebno je to srečanje veliko pomenilo in ostalo mi bo v lepem spominu. Hvala!