Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
9°C
JUTRI
22°C
8°C
Oceni objavo

S kurjenjem kresov čim manj onesnažujmo zrak - prošnja občinam in mestom za čisti zrak ob kresovanju

Bližajo se prvomajski prazniki ob katerih se tradicionalno kurijo kresovi. Vse, ki boste kurili kresove, predvsem pa organizatorje javnih prireditev s kresovanjem, pozivamo, da upoštevate pravila, ki veljajo za kurjenje v naravnem okolju. Na javnih prireditvah s kresovanjem morate organizirati požarno stražo, ki jo lahko opravljajo samo gasilci, pri nas PGD Šempeter. Poleg tega je Direktorat za okolje, Sektor za okolje in podnebne spremembe pri Ministrstvu za kmetijsktvo in okolje na občane naslovil apel, da s kurjenjem kresov čim manj onesnažujemo zrak.


Apel Direktorata za okolje, Sektorja za okolje in podnebne spremembe pri Ministrstvu za kmetijsktvo in okolje


Kurjenje lesa, tudi na prostem, je eden od zelo pomembnih virov onesnaževanja zunanjega zraka oziroma emisij onesnaževal zraka, kot so delci, benzen, policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH), formaldehid in ogljikov monoksid, ki imajo velik negativen vpliv na zdravje ljudi. Izpostavljenost onesnaženemu zraku z delci PM10 povzroča številne bolezni in predčasno smrt. Najpogostejše posledice so med drugim srčno–žilne bolezni, bolezni pljuč, rak in povečano tveganje za umrljivost novorojenčkov. Kurjenje kresov ob praznikih je zato škodljivo, zlasti zato, ker je les, ki se kuri, praviloma vlažen, še hujše posledice nastanejo, če se polega lesa na kres naložijo različni gorljivi odpadki, kot so avtomobilske pnevmatike, kemično obdelani ostanki pohištva in stavbnega pohištva ter druge gorljive snovi.

 

Zato Ministrstvo za kmetijstvo in okolje opozarja in priporoča lokalnim skupnostim ne glede na to, ali njihovo območje, z vidika kakovosti zraka, uvrščeno  med degradirana ali ne, da:

  • Če lokalne skupnosti in zaselki vztrajajo zaradi tradicije na kurjenju kresov, naj bo velikost kresov razumno velika;
  • Les, ki se kuri na kresu, naj bo čim bolj suh;
  • Kresi se naj nahajajo vstran od naselij;
  • Na kres se naj nikakor ne nalagajo gorljivi odpadki;
  • Ob kurjenju lesa se naj zagotavlja požarna varnost.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje prosi, da so kresovi z vidika kakovosti zraka čim manj škodljivi, v nobenem primeru pa naj ne nalagajo na grmade lesa in lesnih ostankov tudi gorljivih odpadkov.

 

Priporočajo tudi:

  • Lesna biomasa se naj namesto za kres uporablja (primerno zračno posušena) v kurilnih napravah za ogrevanje;
  • Ostanki sečnje v gozdovih so potrebni kot zeleno gnojilo za rast dreves;
  • Obrez iz sadnega drevja in živih mej je odličen vir organskih gnojil, kar zmanjšuje porabo umetnih-mineralnih gnojil. Narava nam bo hvaležna;
  • Velikost kresa in njegovo trajanje ni nujno sorazmerna z zadovoljstvom druženja udeležencev kresov.

V kolikor občani opazijo pri grmadi lesa, ki se pripravlja za kres, nalaganje gorljivih odpadkov in je očitno, da se bodo ti odpadki kurili na kresovanju, naj o tem obvestijo Inšpektorat Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki bo na osnovi prijave izvedel nadzor s ciljem preprečiti nalaganje gorljivih odpadkov na kresove ter bo v tem smislu ob morebitnih kršitvah organizatorjem kresov izrekal kazni v skladu s predpisi.

 

Preventivni ukrepi


Kres je nadzorovan ogenj, zakurjen z drvmi, vejami ali drugimi lesnimi materiali. Vsako kurišče v naravi mora biti urejeno tako, da se gorenje ne more razširiti. Osnovna navodila za ureditev kurišča v naravi so (Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju, Ur. l. RS., št. 20/2014 z dne 21. 3. 2014):

  • Kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom (npr. kamenje, zemlja ipd).
  • Neposredna okolica kurišča mora biti očiščena vseh gorljivih snovi (pri večjih kresovih znaša ta okolica lahko tudi 20 m ali več)
  • Na prostem, razen ob vodnih površinah, v oddaljenosti do 100 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča
  • Od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov z vnetljivimi ali nevarnimi snovmi mora biti kurišče oddaljeno vsaj 100 m.
  • Ne sme se uporabljati gorljivih tekočin (npr. bencina) ali materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline (npr. gume) oziroma so kako drugače škodljivi za okolje.
  • Kurišče se mora ves čas kurjenja nadzorovati.
  • V kolikor je bilo kurišče veliko, je bilo ozračje vetrovno ali je okolica kurišča suha, je potreben pregled kurišča in okolice tudi po zaključenem kurjenju (pregled je treba izvesti najmanj 15 minut do pol ure po zaključku kurjenja).
  • Ob povprečni hitrosti vetra večji od 20 km/h ali ob sunkih vetra močnejših od 40 km/h se ne sme pričeti s kurjenjem oziroma se mora s kurjenjem takoj prenehati.

 

V primeru požara pokličite regijski center za obveščanje na telefonsko številko 112.

Oglejte si tudi