V ponedeljek, 6. maja, je župan Milan Turk gostil grofa Ivana Coroninija, zadnjega moškega potomca šempetrske veje rodbine Coronini. Grof Coronini (rojen leta 1935) je po poklicu geofizik, živi v Londonu in ima dve hčeri.

Kdo so bili grofje Coronini?

Coroniniji so plemiška rodbina, ki izhaja iz kraja Berbenno pri Bergamu v Lombardiji. Najverjetneje so langobardskega izvora. V listinah Kapiteljskega arhiva v Bergamu se prvi omenja neki Johannes de Locadello. Kasneje sredi 15. stoletja, je javni notar v Bergamu, Alexius de Locatellis, sicer tudi sodnik in kraljevski poslanec, prevzel naslov »Corona«. Odtod ime rodbine Coronini. Konec 15. stoletja so se naselili v Furlaniji in na Goriškem. Sredi 16. stoletja se je rodbina razdelila na tri družinske veje: Coronini-Cronberg (kromberška), Coronini-Rubije-Tolmin (tolminska, izumrla 1959) in Coronini-Oelberg-Šempeter (šempetrska). Začetnik šempetrske veje rodbine Coronini je bil Aleksij (umrl 1679), ki ga je cesar Ferdinand III. leta 1656 prištel med nemške barone z nazivom »von Oelberg« (di Monte Oliveto). Kasneje so Coroniniji (šempetrska veja) opravljali pomembne, tako državne kot deželne funkcije, na Goriškem. Zasloveli pa so z Janezom Krstnikom Coroninijem (1794-1880), ki je opravljal pomembne vojaške in upravne funkcije v Habsburški monarhiji in bil od 1836 do 1848 vzgojitelj prestolonaslednika in poznejšega cesarja Franca Jožefa.