Kaj je ozon?
Ozon (O3) je plin, katerega molekula je sestavljena iz treh atomov kisika. Pri standardnih
pogojih (temperatura 0 °C, tlak 1013 hPa) je bledo modre barve. Ozon je močan oksidant.
Molekula je nestabilna in teži k razpadu v reakciji 2 O3 _ 3 O2 v običajno dvoatomno obliko
in v prosti kisikov atom, ki se hitro veže s snovmi v okolici. Zaradi svoje reaktivnosti je zelo
uporaben za čiščenje in dezinfekcijo. Toda če pride v stik z živim tkivom, predvsem v naših
pljučih, lahko povzroči škodo in bolezni. Ozon lahko korodira tudi gradbene materiale,
spomenike in kamen v naravi.
Ozon nastaja iz dvoatomne molekule kisika ob razelektritvah, kot so strele ali preskok isker in
ob visokoenergetskem elektromagnetnem sevanju. Nekatere električne naprave povzročijo
znatne količine ozona. To so naprave, ki uporabljajo visoke napetosti, kot so laserski
tiskalniki, fotokopirni aparati in obločni varilni aparati. Elektromotorji, ki uporabljajo krtačke,
lahko povzročajo nastanek ozona zaradi ponavljajočega se iskrenja v njih. V velikih
elektromotorjih, ki se uporabljajo v dvigalih ali hidravličnih črpalkah, nastane več ozona kot v
malih motorjih. Ti viri ozona so nevarni v zaprtih prostorih, za splošno onesnaženost v
spodnjih plasten ozračja pa niso pomembni. Drugih neposrednih virov ozona v zrak ni.
Škodljivi učinki ozona
Glede vpliva na zdravje ljudi sta najpomembnejša dejavnika raven koncentracije ozona in
trajanje izpostavljenosti. Številne epidemiološke študije kažejo povezavo med učinki na
zdravje in izpostavljenosti organizma ozonu. Predvsem so na visoke koncentracije ozona
občutljivi bolniki s kroničnimi boleznimi dihal in krvnega obtoka ter otroci in starejši. Ozon je
seveda škodljiv tudi za živali in rastline. Rastline so različno odporne na visoke koncentracije
ozona. Med bolj občutljivimi vrstami so iglavci in nekatere poljščine. Visoke koncentracije
ozona lahko vplivajo na manjši prirast biomase in tudi poškodujejo rastline, kar povzroča tudi
gospodarsko škodo.
Predpisi v zvezi z ozonom
Na podlagi različnih raziskav po vsem svetu izdaja Svetovna zdravstvena organizacija
priporočila glede ustrezne kakovosti zraka, ki še ne povzroča negativnih učinkov na zdravje.
Na podlagi teh priporočil države predpišejo mejne, ciljne, dolgoročne, opozorilne in alarmne
vrednosti koncentracij za posamezna onesnaževala. Evropska skupnost je v zvezi s tem izdala
Direktivo 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti
zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo. V slovensko zakonodajo so zahteve te
direktive prenesene v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 9/2011) in Pravilniku
o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 55/2011). Ta predpisa določata
alarmne, opozorilne, ciljne in dolgoročno naravnane vrednosti koncentracij ozona. Določata
tudi način merjenja, zagotavljanje kakovosti meritev, število merilnih mest ter informiranje in
poročanje o rezultatih meritev. Opozorilna vrednost za ozon je 180 μg/m3 za enourno
povprečje. Alarmna vrednost za ozon je 240 μg/m3 za enourno povprečje.
Stanje v Sloveniji
Koncentracije ozona pri tleh imajo v Sloveniji zelo značilen letni in dnevni potek. Emisije
predhodnikov se sicer ne spreminjajo veliko, pogoji za nastanek ozona pa so najugodnejši od
maja do konca julija. Koncentracije ozona so močno odvisne tudi od vremena, saj dež spere
ozon in tudi njegove predhodnike iz ozračja. Ob oblačnem vremenu pa pride do tal premalo
svetlobe, ki bi kemijske reakcije, katerih rezultat je nastanek ozona, dovolj intenzivno stekle.
V Sloveniji potekajo avtomatske meritve ozona na 12 stalnih merilnih mestih državne mreže
meritev kakovosti zraka in na 6 merilnih mestih dopolnilnih mrež. Koncentracija je močno
odvisna od neposredne okolice, v kateri se meri. Nekatera merilna mesta so postavljena daleč
proč od virov onesnaženja (Krvavec, Iskrba pri Kočevski reki, Otlica v Trnovskem gozdu),
merilno mesto Rakičan je podeželskega tipa, druga so v mestih (Ljubljana, Celje, Nova
Gorica, Koper, Hrastnik), nekatera pa so ob prometnih cestah (Maribor, Trbovlje, Zagorje).
Na postajah prometnega tipa so koncentracije ozona nižje. Avtomobili namreč izpuščajo v
ozračje dušikov monoksid, ki reagira z ozonom v dušikov dioksid in tako zmanjša njegovo
koncentracijo. Zrak na takšnih področjih seveda ni nič boljši, ker je tam slabši zaradi drugih
onesnaževal.
Najvišje koncentracije ozona se pojavljajo na Primorskem, predvsem ob situacijah, ko piha
veter iz južne oz. jugozahodne smeri. To kaže na prenos ozona preko meje iz Italije. Meritve
ozona potekajo le v nekaj točkah v Sloveniji. Visoke koncentracije ozona se za razliko od
ostalih onesnaževal, ki so visoke v okolici virov, pojavljajo na širših območjih. To pomeni, da
je koncentracija podobno visoka tudi na lokacijah, oddaljenih več kilometrov od merilnega
mesta. Posebej je treba poudariti, da so koncentracije na večjih nadmorskih višinah višje kot v
dolini. To nam kažejo rezultati meritev s Krvavca in Otlice. Plast onesnaženega zraka se
poleti ob jasnem vremenu premeša do višine okoli treh kilometrov. To seveda pomeni, da se z
izletom na gore nismo umaknili z ozonom onesnaženemu zraku, ampak smo ob določenih
situacijah prišli še na slabše.
V nižinah se pojavlja izrazit dnevni hod, saj ponoči ozon ne nastaja, vertikalnega mešanja je
malo, zaradi močno reaktivne narave ozona pa ta reagira s skoraj vsemi snovmi v okolju in se
tako razgradi. Na višjih lokacijah (Krvavec) pa ozon nima toliko možnosti za reagiranje s
snovmi iz okolice in se zato tam koncentracija ponoči ne zniža veliko. Zanimiva je primerjava
koncentracij med delavniki in za konec tedna. Ob delavnikih je več prometa. Zato v je v
mestih koncentracija ozona nižja kot ob koncih tedna, ker se koncentracija ozona zmanjša
zaradi njegovega intenzivnejšega spajanja z dušikovim monoksidom, ki ga izpuščajo
avtomobili, v dušikov dioksid.
Informiranje
Uredba o ozonu predvideva opozarjanje prebivalstva v primerih, ko koncentracija preseže
opozorilno vrednost, to je enourno povprečno vrednost 180 μg/m3. Ko koncentracija na
nekem merilnem mestu preseže to vrednost, ARSO pošlje obvestilo o tem ustreznim
organom in medijem. Tekst opozorila mora obsegati najmanj naslednje informacije:
- vzroke za preseganje alarmnih koncentracij,
- območje, na katerem je presežena alarmna vrednost
- napoved trajanja takšne situacije
- priporočila prebivalstvu, naj ostaja v zaprtih prostorih.
Podatki so dostopni na domači strani Agencije RS za okolje in na teletekstu TV Slovenija. Na
domači strani ARSO je spomladi in poleti dnevno objavljena tudi napoved koncentracij ozona
za tekoči in naslednji dan.
Priporočila
Kaj lahko naredimo za svojo zaščito pred visokimi koncentracijami ozona? Predvsem se je
treba izogibati naporu na prostem, kadar so koncentracije visoke. Če nimamo na razpolago
informacij o koncentracijah ozona, je dobro vedeti, da se visoke koncentracije pojavljajo v
popoldanskem času ob jasnem vremenu. Kadar piha zmeren do močan severni ali vzhodni
veter, so koncentracije nižje. Vedeti moramo, da so koncentracije visoke do najvišjih vrhov v
Sloveniji, zato lahko ob velikih naporih, predvsem v popoldanskem in večernem času, pride
do pojavov, opisanih pri vplivu visokih koncentracij ozona na zdravje. Veliki napori poleti
popoldne že tako niso priporočljivi zaradi visokih temperatur. Koncentracije v zaprtih
prostorih so nižje kot zunaj, zato je za občutljivejše skupine ljudi – otroke in bolnike z
boleznimi dihal in krvnega obtoka priporočljivo, da takrat ostanejo v zaprtih prostorih. Za
zračenje prostorov pa so najprimernejše jutranje ure in del dopoldneva



