K previdnosti pri kurjenju prvomajskih kresov poziva tudi Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR). Pri kurjenju kresov je treba upoštevati več navodil: kurišče mora biti obdano z negorljivimi materiali (s peskom, kamni ali opeko) in mora biti dovolj oddaljeno od gozda, dreves, prometnic in stavb. V času kurjenja naj bo vedno nekdo ob ognju, če kres kurijo otroci, pa naj bo ob njih tudi vsaj en odrasel. Pri kurjenju se po navedbah URSZR ne sme uporabljati gorljivih tekočin, na primer naftnih derivatov, ali materialov, ki pri gorenju razvijejo močan dim in strupene pline (na primer avtomobilskih gum). Če je vreme vetrovno, je kurjenje treba prekiniti, ob končanem kurjenju pa ogenj pogasiti in kurišče prekriti z zemljo ali peskom. Na javnih prireditvah s kresovanjem mora biti organizirana požarna straža, ki jo lahko opravljajo le gasilci. Natančneje so predpisani ukrepi pri kurjenju in uporabi odprtega ognja v naravnem okolju opisani v 5. členu Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Ur. l. RS, št. 4/06).

Če kres povzroči požar v naravi, je treba o tem takoj obvestiti pristojni Regijski center za obveščanje na telefonsko številko 112, ki bo na kraj požara napotil pristojno gasilsko enoto.

Izločite nevarne sestavine

V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) pa opozarjajo na ekološko sporne in okolju neprijazne sestavine številnih prvomajskih kresov. Zato organizatorje kresov in zasebne "kurilce" v naravi pozivajo, da spoštujejo predpise, preverijo sestavine kresa in iz ognja izločijo vse nevarne sestavine. Zlasti opozarjajo, da je treba iz kresov izločiti nevarne sestavine, kot so iverne plošče, nevarne kemikalije, laki, barve, oljni derivati, gume in plastika. Drugačno ravnanje se šteje med kazniva dejanja zoper naravo in zdravje ljudi, opozarjajo. Zbrane nevarne odpadke naj občani in podjetniki raje po dogovoru oddajo ustreznim lokalnim komunalnim podjetjem oziroma v času zbiranja kosovnih odpadkov, še svetujejo v ZEG.