Narod brez kulture in svojega jezika, ne bi mogel nastati, niti obstati. Slovenci kulturni dan uradno praznujemo že 76 let in s tem izražamo ponos, da nas je kot narod brez države oblikovala prav kultura. S tem, ko smo si pred skoraj tridesetimi leti priborili neodvisnost, imamo kot suveren narod možnost na vseh ustvarjalnih področjih zasledovati odličnost in presegati povprečnost.

Pa se tega res zavedamo? »Umetnost v najširšem pomenu odpira pomembne življenjske teme in širi naša obzorja, zato nanjo v Občini Šempeter-Vrtojba, kjer se lahko pohvalimo z razvejano in pestro kulturno dejavnostjo ter vrhunsko ustvarjalnostjo, ne gledamo kot na strošek, ampak jo vidimo kot investicijo v našo skupno prihodnost. Zato skušamo že vsa leta vzpostavljati karseda dobro podporno okolje za ustvarjalnost. Čeprav znesek še zdaleč ni dovolj visok, da bi pokril vse potrebe, želje in pričakovanja, po svojih najboljših močeh spodbujamo kulturna društva, javne zavode pa tudi vse druge akterje, ki delujejo tukaj in zdaj, in se trudimo, da bi dosežki, ki so jih na kulturnem področju dosegli v preteklosti, odzvanjali še dolgo,« pravi župan Milan Turk.

A kultura je res širok pojem. Ravnatelj Glasbene šole Nova Gorica Sandi Vrabec ob letošnjem kulturnem prazniku zato razmišlja takole: »Nisem ravno prepričan, da vsi razumemo razliko med kulturo in umetnostjo. Glasba ni kultura – glasba je umetnost. To, da radi pojemo, pa je naša kultura. Ob letošnjem kulturnem prazniku, ko nam je onemogočen dostop do marsikatere umetniške stvaritve, je primeren čas za premislek o lastni kulturi. Se nas bodo potomci spominjali po tem, da smo radi skupaj peli ali po čem drugem?«

Ukrepi, ki omejujejo družbene stike, skoraj do smrti dušijo kulturno življenje, ustvarjalnost pa je pri marsikom do dobra zadušila eksistencialna kriza. Kako naprej? Kako bo, ko bo te epidemije in duhamornega koronačasa konec? Vodja novogoriške izpostave JSKD Sabina Volk Simčič v moč kulture in ustvarjanja ne dvomi: »Petje, slikanje, ples, pisanje, igranje, branje ... tkejo številne nevidne duhovne niti med nami in nas povezujejo. Z umetnostjo nismo sami. Prihaja po-koronski čas, ko bodo kulturne institucije, umetniki in številna kulturna društva potrpežljivo in vztrajno znova spreminjali naš planet v cvetoči vrt.«

Naj torej 8. februar ne bo le poklon našemu največjemu slovenskemu pesniku, temveč poklon vsem njim, ki nas s svojim kulturnim  delovanjem in udejstvovanjem skozi celo leto opominjajo na izreden pomen kulture tako za lokalno skupnost in za državo kot ne nazadnje za nas same. Na nas pa je, da jih vsak dan znova s svojo udeležbo na dogodkih (ko bo to mogoče), z nakupom vstopnice, knjige ali pa tudi z bučnim aplavzom podpremo in nagradimo. Do takrat pa uživajte v čistem pristnem veselju ob lepi besedi, glasbi, umetnini, filmu - če ne gre drugače pa prek spleta.

Iskrene čestitke ob slovenskem kulturnem prazniku in veselo praznovanje!