V okoliščinah, ko je treba izvajati ukrepe zaradi preprečitve širjenja covid-19, kot je upoštevanje karantene, samoizolacije, samotestiranja in drugih ukrepov zaradi omejitve tveganja za okužbo, je možno začasno odrediti opravljanje drugega dela ali dela na drugem kraju, npr. na domu.

Delo na domu se je v času pandemije covid-19 vseskozi izkazal za učinkovit ukrep z vidika zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu in omejevanja širjenja koronavirusne bolezni v celotni družbi. V mesecu novembru smo na MDDSZ vsem delodajalcem prek portala e-davkov poslali poziv k odrejanju dela na domu in dopolnitve ocene tveganja z nošenjem zaščitne maske. V dopisu je bilo tudi sporočeno, da bodo pristojni inšpektorji na terenu spremembo ocene tveganja preverjali.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) omogoča opravljanje dela na domu na dveh podlagah, in sicer na podlagi posebne pogodbe o zaposlitvi, to je pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu (v primeru soglasja delodajalca in delavca) ter kot začasno (enostransko) odreditev opravljanja dela na drugem kraju, kot je določeno s pogodbo o zaposlitvi (na domu) na podlagi 169. člena DR-1. ZDR-1 dopušča, da delodajalec enostransko spremeni kraj opravljanja dela, kot je določen s pogodbo o zaposlitvi (odredi lahko tudi drugo delo) v primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca. Obveznost opravljanja dela na domu v tem primeru lahko traja le začasno, dokler trajajo take okoliščine in je sprememba kraja opravljanja dela nujna in potrebna.

V primeru enostranske odreditve dela na domu zaradi izjemnih okoliščin mora biti delodajalec pozoren na opredelitev vsebine, ki je ključna za izvrševanje delovnopravnih pravic in obveznosti:  navedba dela oziroma kraja dela, kjer se bo delo izvajalo, ali gre za celotno trajanje ali le del delovnega časa, obseg dela (določen naj bi bil tako, da delavec, ki dela na domu, opravi enak obseg dela, kot ga opravijo delavci, ki delajo v prostorih delodajalca), način spremljanja dodeljenih delovnih nalog ter rezultatov delavca oziroma poročanje delavca o tem, delovni čas in poročanje delavca o evidenci delovnega časa, delovna sredstva in material, ki ga zagotovi delavec oziroma delodajalec ter višina nadomestila za njihovo uporabo, plačilo za delo, dosegljivost delavca, ki dela na domu – kdaj, v katerih urah ter na kakšen način mora biti delavec dosegljiv za delodajalca ter delodajalec dosegljiv za delavca, omogočanje varne povezave v omrežje delodajalca, napotki glede varnega in zdravega dela od doma.

Delodajalec je dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu, pred začetkom dela delavca, obvestiti Inšpektorat RS za delo (IRSD).

Delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, obvestilo vložijo elektronsko, prek portala SPOT. Vse ključne informacije, ki so pomembne za organizacijo dela na domu so pregledno zbrane na enem mestu in dostopne na naši spletni strani. 

vir: Inšpektorat RS za delo; Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (gov.si), 18.11.2021