Visok je 1220 m in ima čudovit razgled vse naokrog. Na vrhu je cerkev sv. Neže, planinski dom in oddajniki. Ob lepem vremenu razgled z vrha seže do bližnjega Posavskega hribovja do nekoliko bolj oddaljenih Kamniško Savinjskih Alp in Julijskih Alp, pa še in še, vidi se skoraj cela Slovenija. Informiramo se lahko tudi s pomočjo razgledne plošče, ki kaže na bolj znane vrhove večjega dela domovine.
Mi pa smo imeli lepo vreme, brez oblačka in res smo lahko uživali v najlepši panorami, ki jo ponuja ta zasavski razglednik. Sonce je prijetno grelo in zato smo se posedli kar okoli cerkve. Seveda smo na vrh morali priti iz doline, pot smo začeli v Sopoti. Za vzpon smo si izbrali lepo Nežino pot. O Neži in Joštu tod okoli kroži veliko legend, zato je pot, ki je posvečena njej, zelo zanimiva. Kmalu smo prišli do Nežinih solz, ob informacijski tabli stoji tudi velik križ. Pot vodi večinoma po gozdu, malo smo hodili tudi po asfaltni cesti, vendar ni bilo hujšega. Prišli smo tudi do kapelice sv. Neže, kjer so v skali vidni odtisi njenih kolen. Na razpotju več poti, ki vodijo na Kum, pa stoji tudi kapelica sv. Jošta. Oba naj bi bila priprošnjika za srečno ljubezen.
V dobrih dveh urah smo bili na vrhu. Pot je bila večinoma kopna, le proti vrhu malo spolzkega snega. Po počitku in fotografiranju, smo za povratek zbrali pot čez Škratovo dolino. Ta pot pa nam je ponudila vse, malo zimskih razmer, malo pomladnih razmer, strmega spusta in večkratnega prečenja potoka po spolzkih skalah. Res zanimiva adrenalinska pot, na koncu pa pika na i, prevoz preko Save s cicko. Polna smeha in dovtipov na ta račun.
Imeli smo čudovit pohod v prečudovitem vremenu, s prekrasnimi razgledi in zanimivostmi ob poti. Hvala vsem pohodnikom za udeležbo in čudovito družbo, bilo je čudovito.
Že sedaj vas povabim na pohod v februarju, ko se bomo podali proti jugu Slovenije. Do takrat pa varen korak.
(vir: Facebook - Planinsko društvo Rečica ob Savinji)
