Koledovanje izvira iz rimskih časov, od tod tudi ime. Prvi dan v mesecu so Rimljani imenovali calandae. Še posebno imenitne so bile kalende ob začetku leta. Tega dne so rimski meščani v hrupnih sprevodih hodili po mestu, peli in plesali. V božičnem času, ki traja od 24. decembra pa do 6. januarja, so po vaseh in krajih hodili božični koledniki, svetoštefanjski koledniki, tepežkarji, bohinjski otepovci, novoletni koledniki in trikraljevski koledniki. Koledniki so bili vaški fantje, godci, ki so hodili od hiše do hiše in prepevali pesmi kolednice. Sicer pa je to star predkrščanski narodni običaj v času okrog novega leta, ki poteka zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem.

Koledovanje postaja vedno bolj razširjeno in tradicionalno povsod na slovenskih tleh. Običaj koledovanja gojijo ravenski koledniki že dolga leta, saj so pričeli s koledovanjem že v šestdesetih letih. Okoli leta 1990 pa so ravenski koledniki pričeli nastopati še na drugih pevskih prireditvah. Ravenski koledniki, pevci, ki so na pobudo Ivana Jeromla sestavili skupino kolednikov, se družijo predvsem z namenom ohranjanja starih običajev kot sta trikraljevsko in svečansko koledovanje, po katerem so si nadeli tudi ime.

Ravenski koledniki so v teh dneh obiskali ljudi na domovih in v bolnišnicah ter domove ostarelih. V petek, 5. 1. 2024 je bilo ravenske kolednike slišati tudi v Mestni hiši. S prepevanjem vsebinsko bogatih koledniških pesmi so že zjutraj polepšali in ogreli srca zaposlenih na Občini Ravne na Koroškem. Sprejel in pozdravil jih je župan dr. Tomaž Rožen, ki se jim je v luči preteklih praznikov zahvalil za vse dobre želje, ki jih delijo med ljudi, prav posebej pa je izpostavil hvaležnost za njihovo vztrajnost, obujanje stare tradicije in ohranjanje lepega običaja naših prednamcev.

Njihove koledniške pesmi so tudi preplavile ulico v vsej čarobnosti in so še dolgo odmevale v vseh, ki smo jim z veseljem prisluhnili.