Poslanec  SMC Danilo Anton Ranc  je kot podpredsednik odbora za infrastrukturo s svojimi razpravami in aktivnostmi v parlamentu  in s povezovanjem vseh deležnikov in odločevalcev pomembno prispeval k pričetku izgradnje tretje razvojne osi in k obnovi lokalnih  cest  na a Koroškem. Za obnovo cest je v državi bilo v letu 2017 namenjenih skoraj 200 mio EUR, v dveh letih pa bo za Koroško namenjenih okrog  40 mio EUR. Tudi iz poročila Darsa se vidi, da gre za intenzivne aktivnosti na področju izgradnje cestne  infrastrukture, kar je po svoje pripomoglo h  gospodarski rasti in drugim pozitivnim učinkom gospodarske rasti.

Na 35. seji Državnega odbora za infrastrukturo dna 29.11.2017 na kateri so obravnavali Letno poročilo DARSA o izgradnji avtocest v Sloveniji, je poslanec Danilo Anton Ranc poudaril pomembni premik na projektu tretje razvojne osi, predvsem na odseku od Šentruperta do Slovenj Gradca, kjer se je po 20 letih obljub pričelo z  izvajanjem tega projekta in z izdelavo projektne dokumentacije. Tega smo Korošci še posebej veseli. Koroška trma in vztrajnost nas vodita v postavljanje dodatnih vprašanj pri spremljanju projekta tretje razvojne osi.

Z inovativnim pristopom operativne delovne skupine v sestavi poslancev, lokalne skupnosti, županov, mladinske iniciative,   ministrstva za infrastrukturo in Darsa, smo po dvajsetih letih obljub pričeli izvajati projekt. Usklajeno in povezovalno delovanje  operativne delovne skupine, ki se redno sestaja in spremlja projekt je  pomembno pripomoglo k pričetku projekta tretje razvojne osi.

Poslanec SMC Ranc  je še  poudari:

" Ne morem  mimo tega, da je  Koroška  malo višje od Slovenj Gradca, sam živim na obrobju meje, na Prevaljah, konkretno v Mežiški dolini. Pričakujem, da se  tretja os ne bo  končala  v Slovenj Gradcu, ampak da se nadaljuje do Holmca. Verjamem, da bodo tekle aktivnosti tudi v tej smeri, kljub temu da se v zadnjem letu tu pač ni kaj veliko dogajalo. Ker  je podpisan protokol  je prav, da  sliši tudi širša javnost kako se bodo sedaj odvijale aktivnosti na trasi od Slovenj Gradca do Mežiške doline, do Holmca in do Dravske doline.

Prav tako ne morem mimo svoje stalne teme, zdaj me že vsi poznate po temah o lesu -  naravnem bogastvu. Večkrat sem   direktorju  DARSA   dajal pobude o gradnji lesenih  o protihrupnih zaščit na avtocestah. V Sloveniji imamo proizvajalca IMONT iz Dravograda z evropskim certifikatom  za izdelavo lesenih protihrupnih ograj. Ko se peljemo po avtocesti od Wolfsberga proti Dunaju, so tam vgrajene lesene protihrupne zaščite. Tudi pri nas bi lahko bile pomembna priložnost za lesarje in za vgrajevanje naravnih materialov. S tem se  znižujejo emisije toplogrednih plinov. Predlagam, da se v navezavi s sanacijo teh protihrupnih zaščit v okolici Celja  najde  rešitev za vgradnjo lesa, kot   okolju prijaznega  materiala in da se vgrajujejo tudi drugje na naših avtocestah ".