Ob noči knjige smo v Koroški osrednji knjižnici na mladinskem oddelku pripravili prireditev, ki smo jo poimenovali Noč v knjižnici. Tega smo se držali dobesedno, saj so mladi bralci vztrajali pokonci do poznih ur, nato pa v knjižnici prespali do jutra. Maksimalno število prijav na dogodek smo prejeli – in tako s prijavami zaključili – že 11. aprila, saj smo bili omejeni s prostorom za spanje, ki smo ga pripravili v Stripoteki.

Prireditev je potekala po vnaprej določenem programu, ki so ga starši in otroci prejeli ob prijavi. Začeli smo ob 20. uri z medsebojnim spoznavanjem preko družabne igre, na kateri so se otroci izkazali tudi v govorni spretnosti in pomnjenju. Noč v knjižnici smo ob 21. uri nadaljevali z literarnim nastopom pisateljice in pesnice Aleksandre Kocmut, ki je s svojima otrokoma predstavila nekaj svojih del za otroke (Dinozavri in bajbulčki, Kometek Raketek in Sončeva darila, Strašna pošast Galja Nanja, Z zvezde na zvezdo) ob lutkovni, glasbeni in pevski spremljavi.

Glede na to, da so številni otroci prvič preživeli noč brez staršev, smo se dogovorili, da ob 22. uri pokličemo tiste starše, katerih otroci bi po večerji želeli domov. Starši (mnogi presenečeni) pa so lahko prav vsi ostali doma. Tako so se odločili njihovi otroci in v miru povečerjali hot doge z DTK-ja. Sledilo je izbiranje knjig za branje pred spanjem, te smo si shranili na ležišča. Nato smo razdelili lučke, s katerimi smo se podali na potep po nerazsvetljeni knjižnici. Kljub lučkam smo enkrat za minuto prižgali tudi glavno luč, ko je bilo za najmlajše že malo presrhljivo … Potem smo prisluhnili strašljivim in manj strašljivim grajskim zgodbam, ki smo si jih pripovedovali otroci in knjižničarki med seboj. Ugotovili smo, da tudi otroci poznajo zelo zanimive zgodbe.

Po umivanju zob so otroci zdrsnili v spalne vreče in prebrali svoje prej izbrane knjige. Kljub pestremu in dolgemu večeru so bili ob enih zjutraj skoraj vsi še toliko pri močeh, da so si ogledali film. Med filmom so nekateri omagali, drugi bi lahko pogledali še enega … Vse lepo pa se enkrat konča, zato je bilo treba vsaj malo tudi zaspati. Zjutraj smo se lačni zbrali okrog mize v pravljični sobi, kjer so nas že čakali slastni rogljički – kot iz pekarne Mišmaš – vse prehitro pa so prišli tudi starši. Otroci bi se še družili in zabavali. Mogoče kmalu spet …

Bibliotekarka Jelka Kos