V okviru istoimenskega projekta, ki je podprt s sredstvi iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, pod okriljem LAS Mežiške doline, se bo do meseca junija v prostorih Grajske kapele zvrstilo šest tematskih večerov vezanih na zgodovino in kulturno izročilo Mežiške doline. Izbor predavateljev in tém bo nastal v sodelovanju Koroške osrednje knjižnice in Koroškega pokrajinskega muzeja.
Poleg tega bo v pomladnih mesecih Grajska klet zaživela kot stalni razstavni prostor zgodbe planote Ravne, v steklenem preddverju knjižnice pa boste lahko kadarkoli virtualno brskali po zakladih koroške kulturne dediščine.
Tako sta Koroška osrednja knjižnica in Koroški pokrajinski muzej v okviru projekta 24. januarja 2018 pripravila prvi večer na temo Kamni govorijo, saxa loquuntur arheologinje Saše Djura Jelenko.
'V kapelo gradu Ravne so bili leta 2005, po prenovi Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, prestavljeni rimski kamniti spomeniki odkriti na območju občin Ravne na Koroškem in Prevalje. Večina kamnov izvira iz rimskega grobišča Zagrad pri Prevaljah. Reliefne plošče in obdelane kvadre so povodnji reke Meže, gradnja jezu in gradbena dela na Peruzzijevi žagi razkrila v drugi polovici 19. in začetku 20. stoletja. Na nekropoli v Zagradu je bila pokopana premožnejša elita, ki je med sredino 2. in sredino 3. stoletja po Kr. živela v rimskem naselju ali vili nekje v neposredni bližini grobišča. Med vsemi odkritimi spomeniki se jih je ohranila le peščica: kvader z reliefom nimfe, reliefna plošča pisarja in celopostavna plastika dveh figur so shranjeni v grajski kapeli. Kip centuriona ter reliefno ploščo Atisa in Erota so odpeljali v Celovec. Vsi kamni iz Zagrada so nenapisni. Še vedno jih odkrivamo ob raznih gradbenih delih, vzidani so v hiše na Prevaljah, nekaj pa jih je končalo pri zasebnih zbiralcih.
Trije kamni izvirajo iz območja bivše Železarne Ravne in Preškega vrha. Kipa levov sta nekoč kot čuvaja krasila grobno ogrado, delfina, upodobljenega na nagrobni plošči, pa so Rimljani zelo radi upodabljali kot spremljevalca duš in kot simbol preobrazbe.
Vsi spomeniki so marmorni, večina je bila narejena v marmolomih nad Slovensko Bistrico. Rimljani so kipe in plošče barvali.
Rimski spomeniki so lep pokazatelj rimske poselitve, ki je bila v Mežiški dolini skoncentrirana ob trasi rimske ceste, ki je povezovala antično Celejo s Podjuno. Izklesane podobe na spomenikih pričajo o običajih in verovanjih, ki so jih Rimljani imeli za časa življenja in po smrti.
Ob koncu smo se dotaknili še izsledkov arheoloških raziskav na gradu Streiteben, ki so potekala leta 2002,' je povedala Saša Djura Jelenko, muzejska svetnica.
Po uvodnem nagovoru vodje projekta, bibliotekarke Simone Vončina, je arheologinja Saša Djura Jelenko doživeto predstavila zgodbe, ki jih pripovedujejo rimski nagrobni spomeniki. Za izjemno zvočno kuliso pa sta z dvema skladbama v latinščini uvodoma poskrbeli Mojca Kamnik in Urša Lorber.
