Spoštovani slavnostni zbor,

župan in občinski svetniki! Dragi gostje!

Naj ob današnjem prazniku najprej čestitam vsem navzočim in preko medijev tudi občanom naše občine in mesta.

Ko je leta 1951 na zakonodajni strani že bila sprejeta odločitev, da bo kraj Guštanj postal mesto, občina pa mestna občina, je dr. Franc Sušnik o tem napisal razmišljanje, kjer je poiskal zgodovinsko ozadje preimenovanja. Mnogo misli je najti tam; za zaključek razmišljanja pa je napisal naslednjo:

Prvo je glava, toda glavno je srce. In srce naše železarne in našega mladega jutrišnjega mesta so tisti zvesti, ki so svoje življenje zvezali z življenjem tega kraja. V mladem jutru tonejo v daljo spomini in trpke podobe preteklosti ugašajo v novi zarji. Eno pa ne ugasne nikoli če je zatlelo: zvestoba in ljubezen domačemu kraju.

In bloki in hale in dvorane bi bili nič in bi bili mrtve maske, če bi jim obraza ne navdihala duša.

Današnji lavreati smo svoje delo opravljali iz zvestobe in ljubezni domačemu kraju in današnja razglasitev nagrajencev kaže, da je domači kraj to tudi pripoznal. Hvaležni smo za to in obljubljamo, da bomo v smislu utemeljitev priznanj svoje delo nadaljevali tudi v bodoče.

Sušnik v citirani misli piše o tistih, ki so »svoje življenje zvezali z življenjem tega kraja«. Ta misel pa seveda ne zahteva zapiranja v domači kraj, v domači vrtiček. Zahteva tudi prizadevanje za »izvoz« njegovega imena v svet. Večkrat sem v različnih nagovorih govoril o Ravenčanih, ki so preveliki za naš domači kraj, ki so ga prerasli. Če svoj glas širijo v svet iz domačega kraja so še posebna vrednost. Veseli me, da je to spoznanje na Ravnah prisotno, zaželeno pa je, da bi ga bilo še več!

Naj se ob koncu tudi osebno zahvalim vsem pobudnikom za imenovanje, ki sem ga bil danes deležen in vsem, ki so pobudo podprli!

Hvala lepa!
Maksimiljan Večko