20. marca je v prostorih Koroškega pokrajinskega muzeja, Muzej Ravne na Koroškem, Na gradu 2, potekala novinarska konferenca, na kateri so izsledke predstavili dr. Tjaša Tolar z Inštituta za arheologijo, ZRC SAZU, dr. Anton Velušček predstojnik Inštituta za arheologijo, ZRC SAZU in Saša Djura Jelenko z Koroškega pokrajinskega muzeja.

Prazgodovinsko najdišče na hribu Pigl na Javorniku je Koroški pokrajinski muzej prepoznal pri topografskih pregledih leta 1992.

Pod Piglom leži dvorec Javornik, ki se prvič omenja leta 1410. Zaradi nameravane gradnje Centra KO-RA pri dvorcu Javornik smo od leta 2020 do leta 2023 izvedli obsežna izkopavanja. Nadzor je opravil ZVKDS, OE Maribor.

Rezultati arheoloških raziskav dvorca Javornik so pokazali več poselitvenih faz. Prva sodi v zgodnjo bakreno dobo  (od 4300 do 3900 pr. n. št.), pri čemer gre v primeru Javornika za najstarejše naselbinske ostanke na Koroškem.

Tipični odlomki lončenin posod iz tega obdobja pa pričajo, da so Javornik poselili prebivalci lasinjske kulture.

Druga faza poselitve je iz srednje in pozne bronaste dobe. 

Na izkopavanjih so naleteli na zoglenele žitne pleve v zgodnjebakrenodobnih in srednjebronastodobnih vzorcih.

Gojili so tri poljščine: eno- in dvozrno pšenico ter ječmen, kar sovpada z bolje raziskanimi in nekaj stoletij mlajšimi koliščarskimi naselbinami z Ljubljanskega barja.

Radiokarbonsko datiranje posamičnih zoglenelih najdb prosenih zrn iz vzorca PA 6 pa je pokazalo, da imamo v rokah eno izmed najstarejših najdb prosa na naših tleh  tj. 1391‒1194 cal BC (91,3-odstotna verjetnost).