Koroški pokrajinski muzej  je v prostorih knjižnice pripravil Koroški muzejski večer s predavanjem prof. Borisa Hajdinjaka Grajske stavbe v Guštanju do sredine 16. stoletja.  

V predavanju je bila predstavljena ne samo zgodovina grajskih stavb v Guštanju, to je nič manj kot osem gradov, dvorov in dvorcev na območju Raven na Koroškem, od prve omembe Guštanja leta 1248 do srede 16. stoletja, pač pa tudi z njimi neposredno povezana takratna zgodovina Guštanja. Nove ugotovitve so sad natančnega branja že znanih virov in odkritja do zdaj neznanih virov o zgodovini Guštanja. Kaže, da so bili Cmureški in ne njihovi dediči Ortski prvotni posestniki Guštanja. Sicer sta v 13. in 14. stoletju v Guštanju živeli dve viteški rodbini, Pawerji (= Kmetje) iz Guštanja, ki so imeli v grbu kmeta in so verjetno živeli na spodnjem gradu, in Guštanjski, ki so imeli v grbu gamsa in so verjetno živeli na zgornjem gradu. Nekaj novih ugotovitev je tudi glede Aufensteinskih, ki so v času posedovanja Guštanja bili najbolj pomembna rodbina na Koroškem. Vrsta novih ugotovitev je povezana tudi z Erolzheimski, prvimi zanesljivimi posestniki Spodnjega Guštanja oz. kasneje Grinfelsa, in njihovimi nasledniki Kollnitzerji. Nova spoznanja o oskrbnikih gradu Guštanj v 15. stoletju segajo ne samo do Janeza iz Loke, ustanovitelja slovenjgraškega špitala, pač pa preko rodbin Roggendorfer in Prueschenk v vrh plemstva habsburških dežel. V primerjavi z njimi so bili domači Hebenštrajti, Gamsi in Javorniški v 16. stoletju seveda zgolj skromni sodobniki, a za zgodovino Guštanja nič manj pomembni. Predavanje bo zaključil prihod Gaisruckov leta 1557, ki bodo kot posestniki Grinfelsa 172 let soustvarjali zgodovino Guštanja.

Po predavanju je potekal ogled razstave Dvorec Grinfels.