iz zbirk Koroške osrednje knjižnice
V razstavišču knjižnice do 3. februarja 2015.
Tako v literaturi kot v likovni umetnosti je bil prehod iz 19. v 20. stoletje zelo plodovit. Dediščina preteklih obdobij – romantika, realizem in naturalizem - se je prepletala s secesijo, dekadenco, impresionizmom, simbolizmom in ekspresionizmom. Izrazito dekorativen umetnostni slog tega obdobja je odsev meščanske kulture in je nastal kot reakcija na umetniško sterilnost historizma. Pomenil je prenovo v smislu umetniške svobode in nove estetike, oživitev rokodelstva in umetne obrti. Zaradi čutnosti in težnje po poudarjanju lepote je to eden izmed najbolj feminilnih umetnostnih slogov. Za ornamentalno okrasje tega obdobja so značilne vegetabilne forme, linije valovnic in krivulj.
Vzporedno z evropskimi trendi na Slovenskem moderna imenujemo obdobje, ko se začnejo uveljavljati nova romantika, dekadenca in simbolizem. V času slovenske literarne moderne se prvič v zgodovini naše literature enakovredno razvijajo vse literarne zvrsti. Za mejnik začetka slovenske literarne moderne se ponavadi šteje leto 1899, saj takrat izideta Cankarjeva Erotika in Župančičeva Čaša opojnosti, končujemo pa jo z letom 1918, s koncem prve svetovne vojne in smrtjo Ivana Cankarja.
Posebne pozornosti je bila v tem obdobju deležna tudi knjiga. Prvič govorimo o knjigi kot celostni umetnini. Založniki so veliko pozornost dajali kvaliteti papirja, knjižnemu okrasju in vezavi. Prvi, ki se je po prelomu stoletja začel spogledovati z oblikovanjem knjige kot celostne umetnine, je bil arhitekt Ivan Jager, ki je prekinil z dotedanjo prakso zgolj opremljanja naslovnih strani ter v secesijskem duhu in z naslonom na slovensko ljudsko ornamentalno izročilo pogumno napovedal novo dobo. V slovenskem prostoru je likovna oprema knjižnih izdaj in periodičnih tiskov tesno povezana z mlajšimi sopotniki impresionistov. Najbolj angažirani na tem področju so bili: Maksim Gaspari, Gvido Birolla, Saša Šantel in Hinko Smrekar.
Izjemno mesto v zgodovini slovenskega založništva ima Lavoslav Schwentner, ki upravičeno velja za utemeljitelja sodobnega založništva pri nas. Njegova dejavnost obsega dvesto izvirnih slovenskih knjig, ki v najžlahtnejšem pomenu besede predstavljajo koncept knjige, kot celostne umetnine.
Poleg izvirnih knjižnih izdaj iz tega obdobja smo razstavili izbor signiranih umetniških ekslibrisov neznane provinience, ki jih hrani knjižnica in se glasijo na ime Geza Hérzog. Izbrani ekslibrisi svojo motivno senzualnostjo in dekorjem čudovito prikazujejo duh časa preloma stoletja.
Avtorici razstave: Simona Šuler Pandev in Simona Vončina
