"Muzlne smo raztəšlali, təšlne pa scepli."

Ljudska univerza Ravne na Koroškem je v četrtek, 6. oktobra 2022, povabila na zanimivo in poučno Ljudsko uro »Od smreke do strehe« v Grajskem parku, kjer so predstavili nesnovno kulturno dediščino cepljenja smrekovih skodel (»šitlnov«). Na Koroškem še poznamo vrhunske mojstre te stare obrti, zato želimo, da ujamete del bogate slovenske kmečke dediščine. Znanje cepljenja »šitlnov« nam je predstavil Leopold Kos (»Prevrženov Polda«). Na delavnici smo lahko opazovali celoten proces izdelave smrekovih skodel, od »muzlna« (čoka) do »šitlna« (skodle).

Lesena strešna kritina je bila poleg slamnate v preteklosti na Slovenskem najbolj razširjena in še iz Valvasorjevih časov velja za prestižnejšo od slamnate. Danes 58 odstotkov Slovenije pokrivajo gozdovi. Domnevamo lahko, da je bil les nekoč najprikladnejše in najcenejše gradivo za prekrivanje hiš in drugih zgradb. Na ozemljih, kjer so bile v preteklosti strehe lesene, še žive posamezniki, ki znajo izdelovati deščice in z njimi pokrivati strehe.

Cepljene deske za pokrivanje streh imajo na Slovenskem več imen: »šinkl« (Gorenjska), »šikl« (Štajerska), »šinktl« (Slov. Koroška), »šindra« (Notranjska in Kočevska) so narečni izrazi za knjižno ime skodla.

Koroške kmetije obdajajo obsežni mešani gozdovi, v katerih med iglavci prevladuje smreka. Do druge svetovne vojne je bila večina zgradb na »koroških celkih« (samotnih kmetijah) pokrita s cepljenimi smrekovimi deščicami, »šitlni«. Danes se lesene strehe in izdelovanje skodel ohranjajo kot snovna in nesnovna kulturna dediščina. Ker streha, pokrita s skodlami, s finančnega in časovnega vidika ni več najugodnejša izbira, se investitorji zanjo odločajo zaradi ohranjanja kulturne krajine, kmečke nostalgije, osebne navezanosti ali okoljske ozaveščenosti, saj je lesena streha zaradi lokalnih virov ter enostavne reciklaže trajnostna. Na Koroškem je največ lesenih streh ohranjenih v dolinah Tople, Bistre in Koprivne v Občini Črna na Koroškem, zgleden primer s skodlami kritih objektov pa je kmetija Janež v Strojni v Občini Ravne na Koroškem. S »šitlni« je pokrita tudi Prežihova bajta na Preškem Vrhu nad Kotljami. Lesene strehe so značilne za »kašte« (kašče), dokumentirane v knjigi Kašte v Mežiški dolini, ki jo je leta 2012 izdal Las Mežiške doline. Kot alternativa cepljenim smrekovim deščicam se ponekod pojavljajo rezane macesnove deske, saj je njihova izdelava hitrejša, les pa obstojnejši. Lesena streha dobi s časom značilno sivo patino, ki se zlije z alpsko in predalpsko krajino.

»Del koroške nesnovne dediščine je "že" in "še" med ljudmi. Hvala Leopoldu Kosu ("Prevrženov Polda"), da je z nami delil svoje bogato znanje in dolgoletne izkušnje,« dodajajo na Ljudski univerzi Ravne  in hkrati vabijo, da se jim pridružite  v mesecu novembru na drugi del delavnice "Od smreke do strehe", kjer se bomo učili osnov pokrivanja strehe s smrekovimi "šitlni".

Delavnico je sofinancirala Občina Ravne Na Koroškem, potekala pa je v okviru KISS (Koroško informacijsko in svetovalno središče), ki deluje na Ljudski univerzi Ravne na Koroškem.

Vir in fotografije: Ljudska univerza Ravne na Koroškem