Desetega avgusta 2025 je pri Prežihovi bajti potekalo že 23. tradicionalno srečanje. Dogodek, ki se vsako leto odvija na dan rojstva Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca (10. avgust 1893), je pomemben poklon enemu najpomembnejših slovenskih pisateljev in družbenih aktivistov 20. stoletja.

Srečanje na Prežihovi bajti poteka neprekinjeno od leta 1979 v organizaciji Koroškega pokrajinskega muzeja – Muzeja Ravne. Ob tej priložnosti se zberejo številni občani, častni gostje, sorodniki Prežihove družine in drugi obiskovalci, ki s svojo prisotnostjo izkazujejo spoštovanje do pisateljeve zapuščine ter se poklonijo njegovemu življenju, delu in dediščini.

Prežihov Voranc je bil mojster pripovedovanja, ki je v svojih delih ujel srce in dušo Koroške. Njegova literarna ustvarjalnost, trdno zasidrana v kmečkem in delavskem okolju, je močno zaznamovala slovensko socialno-realistično literaturo.

Dogodek je z besedno popotnico otvoril direktor KPM mag. Tadej Pungartnik, ki je spomnil na prizadevanja Muzeja Ravne in vseh Prežihu predanih muzealcev, da z veliko osebne zavzetosti ter spoštovanjem ohranjajo in odstirajo zgodbo našega velikega literata in aktivista.

Besede je spregovoril tudi župan Občine Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen, hkrati predsednik Prežihove ustanove. Poudaril je skrb za ohranjanje in aktualizacijo Prežihove dediščine ter napovedal strokovni simpozij, ki bo 27. novembra v Koroški osrednji knjižnici. Dogodek bo nastal v sodelovanju z raziskovalci Prežiha, tudi z univerz v Mariboru in Ljubljani.

Z navdušenjem je najavil izid obsežne biografije o Prežihu, ki jo pripravlja pisatelj Tone Partljič, izšla pa bo pri založbi Beletrina v več knjigah. Med načrti je tudi izdaja Prežihovega dela v prilagojeni obliki za lahko branje, kar bo potekalo v okviru kompetenčnega centra za lahko branje v knjižnici. Župan je dodal, da imajo Voranca in brate Kuhar za »svoje«, tudi ob vsakoletnih oktobrskih Kuharjevih dnevih v Kotljah. V jeseni pa lahko pričakujemo še predstavitev sekcij KD Prežihov Voranc in umetniško-glasbene skupine Hedera vento.

Slavnostna govornica, mag. Irena Oder, profesorica slovenskega jezika in književnosti, je predstavila vidike otroštva in položaj otrok v kmečki družini na začetku 20. stoletja. Otroštvo je bilo tedaj zaznamovano z revščino, trdim delom, patriarhalno družbo, omejenimi možnostmi izobraževanja in močnim vplivom skupnosti. Večina otrok je odraščala na podeželju, v velikih družinah, ter že zelo zgodaj pomagala pri hišnih opravilih, delu na polju, pri živini in v gozdu. Igrač in brezskrbnosti skorajda ni bilo. Tudi Voranc je svoje otroštvo opisal kot preplet bolečine, delovnih obveznosti in redkih trenutkov sreče – predvsem ob stikih z materjo in naravo.

Za glasbeno obarvan zaključek je poskrbel akustični trio skupine FolkRola v zasedbi Samo Javornik, Drago Repnik in David Novak. Besede je prepletala moderatorka Barbara Polutnik Brusnik.

Foto: Fotofabrik, Lea Golob