V Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem se zavedamo, da je dostop do informacij potreba in pravica vseh družbenih skupin. Biti pismen v sodobnem času pomeni brati hitro in prebrano tudi razumeti. Lahko branje so besedila, napisana v lažje berljivi in lažje razumljivi obliki. Skupine, ki jim je namenjeno lahko branje, so pri pridobivanju in razumevanju informacij prezrte. Pri izgradnji zbirke knjižničnega gradiva in virov informacij zato poskušamo zagotoviti dostopno gradivo tudi za ljudi, ki ne berejo tekoče oziroma imajo težave pri branju, pisanju ali razumevanju besedil. Z nakupom in pripravo lažje berljivih gradiv pridobivamo in izobražujemo nove uporabnike knjižnice.

Od leta 2012 v okviru bralne značke za odrasle Korošci pa bukve beremo nudimo možnost sodelovanja tistim bralcem, ki zaradi različnih razlogov težko berejo. Njihovim potrebam prilagajamo način sodelovanja, izbor knjig (vsebinska in oblikovna ustreznost) in promocijsko gradivo, ki je izdelano v skladu s priporočili za pripravo lažje berljivih dokumentov. Pri delu se povezujemo z drugimi zavodi, ustanovami in organizacijami.

V sredo, 20. maja 2015, smo, v sodelovanju s Centrom za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem in Zavodom Risa, v osrednji knjižnici na Ravnah pripravili celodnevni posvet o lahkem branju, na katerem smo govorili o pomenu lahkega branja. Strokovnjaki in uporabniki so predstavili prispevke o teoretičnih izhodiščih in primerih dobrih praks pri zagotavljanju dostopnosti do informacij vsem družbenim skupinam. Na posvetu smo gostili 108 udeležencev različnih ustanov, inštitucij in podjetij iz celotne Slovenije. Program smo popestrili z glasbeno-gledališkim dogodkom in vodenim sprehodom po planoti Ravne. Udeležence posveta smo skozi zgodbe in zbirke Koroške osrednje knjižnice seznanili tudi z zgodovino ravenskega gradu. Posvet o lahkem branju je bil poleg predstavitve dejavnosti za zagotavljanje večje dostopnosti do informacij za prezrte družbene skupine namenjen tudi povezovanju med organizacijami in sekcijami. Druženje smo sklenili s pregledom in dopolnitvijo smernic za lahko branje, kot smo jih zastavili na prvem posvetu pred dvema letoma. V prihodnje nas čaka še veliko dela in novih izzivov; tudi glede kontinuiranega ozaveščanja javnosti o pomembnosti dostopa do informacij na način, ki je vsakomur razumljiv. Zadovoljni udeleženci so dober glas o izvedbi posveta ponesli v svoja lokalna okolja, zato smo s sodelovanjem pri pripravi posveta zelo uspešno promovirali tudi knjižnico.

Ponosni smo, da je naše delo v domačem in širšem okolju prepoznavno, naši uporabniki in drugi obiskovalci knjižnice pa zadovoljni. Korak naprej smo storili tudi za uporabnike s posebnimi potrebami. Vključitev lahkega branja v bralno značko Korošci pa bukve beremo je v slovenskem prostoru novost. Uspešno in aktivno je tudi naše večletno sodelovanje z ustanovami, katerih temelj delovanja je omogočanje dostopa do informacij za skupine, ki jim je lahko branje namenjeno.

Petra Makuc