V letu, posvečenem evropski industrijski in tehniški dediščini, želimo poudariti pomen znanja, ki je v stoletjih ohranjalo metalurško industrijo in ji omogočalo razvoj ter opozoriti na ohranjenost in varovanje tehniške, tehnološke in  kulturne dediščine.

Društvo Slovenska pot kulture železa je ob sodelovanju posameznih ustanov ter slovenskih jeklarskih podjetij prvi teden v novembru 2015 na Ravnah na Koroškem organiziralo 2. mednarodni simpozij Med železom in kulturo na temo Inovacije v metalurgiji in kulturna dediščina.

Predstavljena so bila tri vsebinsko povezana področja. V prvem sklopu z naslovom Tehnološki razvoj metalurgije železa in jekla je bil v uvodnem plenarnem predavanju podan pregled tehnološkega razvoja postopkov proizvodnje železa in jekla na področju današnje Slovenije od davnih začetkov do sredine 20. stoletja. V strokovni literaturi je opisan tehnološki razvoj pomemben za Evropsko jeklarsko proizvodnjo v 19. stoletju. Najbolj znani primeri so proizvodnja feromangana v plavžu (Jesenice), uporaba rjavega premoga v pudlovkah (Prevalje), pridobivanje železa iz pudlarskih žlinder itd.

Sledilo je predavanje o 175-letnem jubileju Rudarske akademije v Leobnu in o metodi vpihavanja kisika, ki so jo razvili v železarni v Leoben-Donawitzu. Spoznali smo življenje in delo prvega izumitelja Kranjske industrijske družbe, viteza Lamberta von Pantza, inovativno dejavnost v železarnah na Jesenicah in Štorah ter mejnike v razvoju jeklarstva na Ravnah na Koroškem, vključno z načrtom razvoja do leta 2035.

V drugem tematskem sklopu Tehnološki razvoj in vpliv inovativnosti na konkurenčnost podjetja so referenti predstavili razvojno in inovativno dejavnost železarskih podjetij v obdobju po drugi svetovni vojni in opozorili na ključne tehnološke in tehnične novosti, ki so zagotavljale trajen razvoj podjetja, njegovo konkurenčnost na trgu, njegov obstoj ter dolgoročni vpliv. Gospodarska zbornica Slovenije vsako leto podeli nagrade najboljšim inovatorjem in na ta način spodbuja podjetja in posameznike k iskanju boljših, učinkovitejših, racionalnejših naprav in postopkov. Inovativnost je razvita v vseh podjetjih naslednicah nekdanjih železarn Jesenice, Štore in Ravne na Koroškem. Na Jesenicah so organizirali razvojni oddelek, ki skrbi za modernizacijo proizvodnje. Na Ravnah sta bili pred desetletji v proizvodnjo uvedeni dve pomembni novosti v tehnoloških procesih jeklarne – procesni računalnik in električno pretaljevanje pod žlindro (EPŽ). V Štorah z inovativnimi delavnicami za inovativnost mlade bodoče potencialne inovatorje vodijo skozi proces spoznavanja kulturne dediščine, delovnih procesov v tovarni do njihovega lastnega inovativnega reševanja zadanih nalog prihodnosti.

V okviru tretjega tematskega sklopa predavanj Ohranjenost tehniško tehnološke dediščine so bile predstavljene Evropske smernice in slovenska realnost varovanja kulturne dediščine, Idrijske inovacije žgalniških peči, Dediščina rudnikov Mežica in Kulturna dediščina od pudlovke do elektroobločne peči. Predstavljen je bil del materialne dediščine, shranjene v muzejih in na prostem, ki priča o tehniški, tehnološki ter razvojni gospodarski dejavnosti. Izpostavljen je bil tudi problem ogroženosti industrijske dediščine, saj z izginjanjem materialne dediščine izginja tudi nesnovna dediščina, znanje o delovnih postopkih, poimenovanja postopkov, orodij, poklicev, šege in navade itd.

Društvo Slovenska pot kulture železa je septembra 2015 v Banski Štiavnici podpisalo Memorandum o varovanju rudarske in metalurške dediščine, namero oblikovati predlog varovanja industrijske dediščine držav Avstrije, Madžarske, Slovaške, Češke, Poljske in Slovenije za pridobitev evropskih sredstev.