Pravijo, da čas zdravi rane. Ni res… Ljudje zdravimo sami sebe. Moramo pa čez proces žalovanja. Ni lahko… včasih potisnemo vse nekam v podzavest, ponavadi tam tudi ostane, dokler… nam neki sprožilec ne potegne vsega na plano in butne ven v še večji bolečini… če kdo, ki ti je blizu, umre od bolezni, se ti zdi, da si pripravljen… pa nisi… vedno je prezgodaj… hočeš še en dan z njim ali njo… kaj, če si ji kaj pozabil/a povedat? Miljon misli se ti podi po glavi… Če pa v življenje poseže nesreča ali samomor, je pa še hujše… vse se v trenutku pretrga in ostane v zraku… naš prvi odziv je, da ne moreš verjeti… zanikaš…to se ne dogaja… traja, da vse to sprejmeš… potem začnejo prihajat na površje različna čustva… od jeze na človeka do občutka krivde… šele nato prihaja žalost… In ko gremo čez to, takrat začnemo načrtovati življenje naprej… to želijo tudi naši dragi pokojniki za nas, ko nas spremljajo iz druge strani… dajejo nam znake, samo videt jih moramo…

Rada bi vam pomagala prebroditi stisko in sem pripravila srečanja za vas, kjer bomo ozaveščali bolečino skozi pogovor, meditacije, domače naloge in še in še… sem pa prepričana, da se bodo oglasili tudi vaši pokojniki in vam predali kakšno sporočilo…

Začeli bomo 12.8.2020 ob 17:30 uri

Srečanja trajajo cca 3 ure in bodo potekala na

Prežihovi 17,  v Mežici

Prispevek: 40 eur

Prijave obvezne na tel.: 041 578 054 (Darja)