Mladi čebelarji iz čebelarskega krožka Osnovne šole F. S. Finžgarja Lesce so pokazali svoje znanje še na Mednarodnem srečanju mladih čebelarjev International Meeting of Young Beekeepers (IMYB), ki je letos potekalo v Angliji. Sodelovalo je 60 tekmovalcev iz 21 držav. Slovenijo so zastopali Jure Hojkar, Karin Poljanšek in Lana Šumi. Kakšno znanje je potrebno pridobiti za takšne uspehe, so mi tekmovalci in mentorja Helena Cilenšek in Brane Kozinc zaupali na srečanju ob vrnitvi.

V zadnjih letih so Lana, Karin in Jure na državnih tekmovanjih odlični, kar jih je pripeljalo do udeležbe na mednarodnem tekmovanju. IMYB poteka od četrtka do nedelje. Skupine tekmovalcev so sestavljene meddržavno. Pri praktičnem delu označujejo trote, presajajo ličinke, določajo bolezni, sorte medu, izdelujejo koše, prepoznavajo čebelarsko orodje, mikroskopirajo … sledi še zahtevno pisno preverjanje znanja. Vprašanja so bila za udeležence v njihovem maternem jeziku, le za našo ekipo jih ni bilo in so odgovarjali v angleščini. Po izjavi organizatorjev IMYB, s Čebelarske zveze Slovenije niso prejeli prevoda iz nabora možnih vprašanj. Čebelarska terminologija je v angleščini zelo zahtevna, zato bi bil lahko uspeh naših, kljub že tako izjemnemu teoretičnemu znanju, še večji. Vsi trije so bili v svojih skupinah najboljši pri praktičnem delu. Odločilno so pripomogli, da so skupinsko osvojili zlato in srebrno priznanje. Iz večine tujih držav je bil vsaj en član skupine že večkrat na tekmovanju, kar jim prinaša veliko prednost.

Mentorja in krožkarji pričakujejo, da se bodo lahko obogateni z izkušnjami udeležili naslednjega tekmovanja v Franciji, saj za to izpolnjujejo vse pogoje.

Organizatorji skrbno načrtujejo tako tekmovanje kot razvedrilo. Udeleženci so spoznavali njihovo kulturo in se učili folklorne plese. Tekmovalci si tam spletejo posebne vezi in z vrstniki ohranjajo stike. Ogledali so si znameniti Stonehenge, prireditelji pa so pripravili tudi pogoje za trotišče, da so vsi lahko v živo opazovali dogajanje ob prihodu matice na svatbeni let.

Mentorja uvajata krožkarje v svet čebel po lastnem učnem programu že od prvega razreda osnovne šole. Karin, Lana in Jure povedo, da s šestimi leti pričnejo z osnovnim spoznavanjem čebel, s pripravo panjev, z odkrivanjem satja, s točenjem in predelavo čebeljih pridelkov. Postopoma spoznavajo rastlinje in osvajajo latinska imena. Skozi leta poglobijo znanje o anatomiji in življenju čebel. Vsako leto ob Medenem zajtrku (Tradicionalnem slovenskem zajtrku) se odzovejo povabilu šol in vrtcev, kjer ozaveščajo o pomenu čebel in ostalih opraševalcev.

Čebelarstvo ima v leški šoli dolgo tradicijo. Kmalu po ustanovitvi Čebelarsko-sadjarskega društva v Lescah je takratni učitelj Ivan Šemrl v osnovni šoli v Lescah začel poučevati otroke o čebelarstvu in sadjarstvu. V ta namen je ob šoli leta 1896 postavil čebelnjak s 6 panji in uredil sadovnjak. Kdaj je izginil ta prvotni čebelnjak, ni znano. Čebelarski krožek OŠ Lesce pa ima tudi že po tem več kot 40-letno neprekinjeno tradicijo. Po letu 1975 so učenci OŠ F. S. Finžgarja Lesce v okviru naravoslovnih dni vsako leto prihajali k čebelnjaku Braneta Kozinca, da bi spoznali pomen čebel za človeštvo. Ker je bilo zanimanje otrok vse večje, se je leta 1986 Brane Kozinc odločil, da obnovi poučevanje učencev o čebelah in čebelarstvu. Ker je teorija za otroke suhoparna, so se za spoznavanje čebel in dela z njimi dobivali kar pri čebelnjaku v Hrašah. Leta 1992 so postavili čebelnjak na šolskem vrtu. Z novim modernim čebelnjakom se je zanimanje za krožek še povečalo. Mentorja želita učence predvsem naučiti opazovati in razumeti, da je vsako bitje na zemlji z namenom. Jure, Karin in Lana dodajo, da pri čebeljih družinah radi opazujejo njihov red, sistem in sodelovanje. Jure je mentorja po tekmovanju razveselil še z izraženo željo, da bi rad imel svoje čebele.