Z bolečino v hrbtu se vsaj enkrat v življenju sreča večina ljudi. Je tudi eden glavnih razlogov za bolniški stalež, ki je pogosto dolgotrajen, in tudi eden glavnih razlogov za prezgodnje invalidsko upokojevanje. Vzroki za bolečino v hrbtu so med drugim povezani s sodobnim načinom življenja, ki je pogosto sedeč, pa tudi s fizičnimi in psihičnimi obremenitvami, ki so jim nekateri ljudje pogosto izpostavljeni na delovnem mestu. Namen projekta Bolečina v hrbtu, ki se je od konca leta 2017 odvijal pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki in sodelavci, je bil izboljšanje zdravstvene obravnave ljudi z bolečinami v hrbtu in posledično zmanjšanje zdravstvenih, psihosocialnih in finančnih posledic bremena, ki ga prinaša pojavljanje bolečine v hrbtu, predvsem v delovno aktivni populaciji.

Bolečina v hrbtu je velikokrat razlog za dolgotrajni bolniški stalež

Že samo znotraj zdravstvenega sistema je težav, povezanih z bolečino v hrbtu, veliko: družinski zdravniki imajo zaradi splošne preobremenjenosti za te paciente zelo malo časa in jim zato težko ponudijo kaj več od osnovnih informacij in zdravil, tiste s hujšimi težavami pa lahko napotijo na fizioterapijo ali k specialistu. Toda zaradi dolgih čakalnih dob pacienti z akutnimi težavami pogosto prepozno dobijo ustrezno pomoč in informacije, kar veča tveganje za razvoj kronične bolečine. Pacienti z že prisotnimi kroničnimi težavami s hrbtom, ki so kompleksen preplet bioloških, psiholoških in socioloških dejavnikov, pa pogosto krožijo od specialista do specialista, neredko naletijo na nerazumevanje ne samo pri svojih bližnjih, temveč tudi pri zdravstvenih strokovnjakih samih in so zaradi pomanjkanja ustreznih informacij in podpore pogosto prestrašeni in nemočni.

Z zagonom projekta do predlogov rešitev in akcijskega načrta

Projekt »Bolečina v hrbtu« se je začel konec leta 2016, ko je Umni, zavod za ustvarjalne rešitve s pomočjo mnenj v sodelovanju z drugimi strokovnjaki pripravil serijo objav na blogu in javni posvet, ki je pomagal osvetliti in izkristalizirati problem s stališč različnih deležnikov. V dveh interdisciplinarnih delovnih srečanjih pacientov in strokovnjakov sta nato nastala zametek predlogov rešitev in akcijski načrt za prve korake k realizaciji le-teh, s katerim so seznanili predstavnike Ministrstva za zdravje RS, Zdravstveni svet in predstavnike Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ministrstvo za zdravje je nato ukvarjanje s to nalogo zaupalo Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje. Pod njegovim okriljem je majhna zagnana ekipa koordinirala interdisciplinarno sodelovanje med več kot 50 strokovnjaki iz zdravstva in predstavniki ključnih ustanov. Ti strokovnjaki so skupaj pripravili predlog, kako bi lahko izboljšali in bolj celostno zastavili zdravstveno obravnavo pacientov z bolečino v hrbtu, ki zaradi težav obiščejo svojega izbranega osebnega zdravnika.

Razvit je bil predlog štirih ukrepov, in sicer:

1) hiter dostop do kakovostne triažne fizioterapevtske obravnave za paciente z akutno bolečino v hrbtu;

2) interdisciplinarna delavnica, ki jo izvajajo zdravnik, psiholog in fizioterapevt, namenjena opolnomočenju pacientov s kronično bolečino,

3) »vzdrževalni program«, namenjen pacientom po zaključku zdravstvene obravnave za podporo pri redni skrbi za zdravje hrbtenice in

4) vzpostavitev aktivnega sodelovanja med izbranim osebnim zdravnikom in pacientovim pooblaščenim specialistom medicine dela, prometa in športa za zgodnjo pomoč pacientom pri vračanju na delo (poklicna rehabilitacija).