Da je slovensko čebelarstvo, tako zgodovina kot sedanjost, na visokem nivoju, nam večkrat morajo povedati tujci. Kranjska čebela je po svetu cenjena, poznani so nekdanji in nekateri sodobni slovenski vzrejevalci matic, prava slovenska strd je dragocena, poslikane panjske končnice so dragulj ljudske umetnosti – kot take so prepoznane tudi današnje poslikave panjskih končnic edino po izvirni tradicionalni tehniki… Umetnost pa je odraz preteklosti, sedanjosti in raznovrstnih dimenzij, zato včasih ostane sama, mirna v nemiru, da ob njej človeške inteligence lahko rastejo.

Že več kot 40 milijonov let si čebele same urejajo dom in življenje v njem. Preživele so vse katastrofe in ledene dobe. Zadnjih 300 let pa jih človek želi podrediti svojim zahtevam in željam. Ob dolgoletnem opazovanju življenja čebel je Brane Kozinc prišel na idejo, kako združiti umetnost z urejenostjo in redom čebelje družine.

Dober čebelar skuša razumeti življenje čebel in se jim želi približati posebno v poznavanju njihovega bivanja; povezati čebele in čebelarja preko satja, najti prave razsežnosti satnic in prav posebej satnih celic, najbolj primernih za našo kranjsko sivko.

Anja Bunderla in Brane Kozinc sva zasnovala delo, v katerem ima največji vpliv na končni izdelek prav čebelja družina.

Za povabilo se avtorji del zahvaljujemo madžarskim čebelarjem, posebej še Szidonii Kovacs.