»Prijatelji Taleža« smo skupina preko petdesetih, ki bolj ali manj redno zahajamo na Talež. Tam imamo vpisno knjigo in nedeljska srečanja. Poleg tega vsako leto organiziramo še nekaj drugih pohodov, majski piknik, decembrsko ocenjevanje naj-taleške grenčice in oktobrski letni izlet. Zanj je zadolžena skrbna organizatorka Jadranka, ki nam vedno pripravi zelo poseben program.

Tokrat smo se 12. oktobra odpravili proti Koroški. Najprej smo v Slovenj Gradcu poiskali Medeni raj, kjer nas je sprejel lastnik Hrabroslav Perger pozdravnimi verzi:

»Na katerokoli destinacijo boste šli, dobrodošlice kot pri nas, niti približno takšne nikjer drugod se ne dobi…..«

Zgovorni Hrabro nam je predstavil medičarsko, lestarsko in svečarsko tradicijo hiše Perger 1757. Predstavitev je obogatil s premnogimi anekdotami in filmskimi posnetki. Njihove izdelke smo tudi poizkusili in seveda po tako prijaznem sprejemu iz njihove trgovinice nihče ni odšel praznih rok.

Naslednji postanek je bil namenjen ogledu in spoznavanju dejavnosti Kmetije Klančnik v Podklancu pri Dravogradu. Sprejel nas je »stari« gospodar Marko, ki sploh še ni star, a je ponosno povedal, da je kmetijo že prevzel njegov 35-letni sin Miha. V dinamični, že kar komični predstavitvi, saj je Marko tudi igralec, nam je povedal nekaj o tradiciji kmetije. Od kmetije živi osem ljudi in dela jim ne zmanjka. Redijo govedo in prašiče, imajo tudi predelavo. V veliki ogradi gojijo tudi muflone in damjake, saj sta  Marko in njegov oče tudi lovca. Postregli so nam s salamami in klobasami, zraven smo pili jabolčni sok in mošt, vse domače. V stari hiši na kmetiji je razstavljeno kmečko orodje in slike prednikov, o katerih je Marko vedel povedat veliko zanimivega. Z vlakcem - traktor z dvema vagonoma – nas je odpeljali pogledat še lovsko kočo nedaleč stran. V njej imata z očetom zanimivo in bogato zbirko nagačenih živali in raznih lovskih trofej. Od daleč smo videli še damjake in muflone. Čas nam je hitro minil. Nakupili smo nekaj njihovih dobrot in se poslovili od prijaznih gostiteljev.

Izlet smo nameravali zaključiti s splavarjenjem po Dravi, a smo zaradi prevelikega pretoka reke ostali s splavom kar privezani na obalo. Kljub temu smo doživeli splavarski krst, pojedli splavarski golaž s polento in se nasmejali splavarskim šalam.

Na poti proti domu smo naredili kratek postanek v zelo posebni podružnični cerkvi sv. Jurija v Legnu pri Slovenj Gradcu. Cerkvica je ena najstarejših na Slovenskem (9. do 10. stoletje) , s še staroslovanskimi grobovi. Tla so pokrita s steklom, da se vidijo stari temelji ter grobovi in res je vredna ogleda.

Polni lepih vtisov in novih spoznanj smo se zadovoljni vrnili na Gorenjsko. Vse je teklo kot namazano in ob koncu uspešnega dneva si je končno lahko oddahnila tudi organizatorka tega lepega izleta. Jadranka, hvala!