Maya, spoznali sva se sredi 2. letnika na daljavo. Lahko kaj več poveš o tem? 

Na šolo sem prišla sredi karantene v šol. letu 2020/21. Poklicne predmete sem se hitro naučila, ker tako ali tako nismo smeli hoditi ven in sem imela veliko časa. Socializacija je bila malo težja, svoje sošolke in sošolce sem spoznala šele par mesecev kasneje, ko smo se fizično vrnili v šolo.

Vem, da ti umetnost veliko pomeni. Zakaj? 

Umetniška dela so lahko interpretirana na zelo veliko načinov. Vsak lahko v njih najde nek pomen, s katerim se lahko poistoveti. Je res čudovito izrazno sredstvo. 

Kaj bi lahko še povedala o sebi? 

Nič kaj dosti.  

Kako si organizirala učenje, da si bila vsa leta tako uspešna? 

Nisem imela neke posebne organizacije. Največ sem se naučila, ko sem dajala inštrukcije drugim, predvsem pa poslušala in sledila pri pouku. 

Kje si pridobila največ uporabnega znanja, veščin in izkušenj ter kje jih nameravaš uporabljati? 

Pri pouku tipografije in reprodukcije. Verjamem, da mi bodo te veščine v veliko pomoč pri nadaljnjem izobraževanju in tudi kasneje v življenju. 

Se ti je kakšen dogodek s šole še posebej vtisnil v spomin? 

Obisk festivala Animateka v Linhartovi dvorani v Radovljici, in sicer ogled programa Jagodni izbor. 

Kakšne načrte imaš za naprej?  

Študij animacije in filma v Ljubljani ali Novi Gorici. 

S čim se ukvarjaš v prostem času? Imaš kakšen poseben hobi? 

Rada plezam, berem in gledam filme. Nič posebnega.  

Kaj boš počela med najdaljšimi šolskimi počitnicami, ki bodo trajale vse do 30. septembra? 

En mesec bom zagotovo spala, ostalo pa poletno delo. 

Imaš kakšen nasvet za mlade? 

Če nimaš pričakovanj, ne moreš biti razočaran. Lahko pa rečem tudi takole: porabi več časa na predprodukciji.

Zbrala in uredila: Ana Hlebanja, prof. slov.

Fotografiji: Tevž Smolnikar, 3. b, in Iztok Mulej, prof.