Svežino 22. Festivala Pranger bomo zaokrožili z ambientalnim branjem izvrstne poezije z urbano harmoniko. Dobimo se pri gradu Kamen, pri murkah in smrekah na ruševinah gradu si bomo privoščili sproščeno branje v naravi. Tako Pranger sreča Lamberga, enega od gospodarjev Kamna. Glasbeno nas bo pospremila virtuozinja Špela Šemrl v ritmih od Drage do Pariza. Nagovorila nas bosta domačinka Božena Kolman Finžgar,  mdr. nagrajenka Slovenske sekcije IBBY in prejemnica Čopove diplome 2021, in domačin Peter Kolman, predsednik TD Begunje. Dogodek bo povezovala Katja Bevk. Na koncu se bomo poslovili od 22. Festivala Pranger in družabno privezali dušice pod Begunjščico.

Partner dogodka je Turistično društvo Begunje.
Foto: Miran Kambič

V primeru dežja bo prireditev v dvorani Knjižnice ATL Radovljica, Vurnikov trg 1.

Celoten program najdete na povezavi: https://fb.me/e/3AoC9U3vV

Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

HVALA:

Javna agencija za knjigo, Javni zavod Turizem in kultura Radovljica, Muzeji radovljiške občine, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica, Turistično društvo Begunje, 43. Festival Radovljica, Vodnikova domačija, Ljubljana, Unescovo mesto literature, Layerjeva hiša Kranj, Prešernovo gledališče Kranj, Glasbena šola Radovljica, OŠ Antona Janše Radovljica.

Medijski pokrovitelj: Kolman foto, video & aerial

Kulinarični pokrovitelj: Gostišče Draga

***

Špela Šemrl je zaključila prvi letnik medicine in konzervatorij za glasbo v Celovcu, pri profesorju Romanu Pechmannu. Pred vstopom v konzervatorij je zaključila višjo glasbeno šolo v Radovljici, pri učitelju Gašperju Primožiču, pri katerem še danes igra v harmonikarskem orkestru Radovljice. Poleg raznih koncertov se udeležuje tudi številnih projektov (orkester harmonikaric Slovenije – Accordiona, sodelovanje pri koncertu skupine Laibach, Slovenija ima talent, kjer je postala superfinalistka, …) in tekmovanj (1. nagrada na mednarodnem tekmovanju v Puli, zlata plaketa na mednarodnem tekmovanju v Celju, 1. nagrada na mednarodnem tekmovanju v Malborghettu, …). To leto bo Špela nadaljevala kot študentka drugega letnika medicine in prvega letnika akademije za glasbo v Ljubljani. Špela bi bila v prihodnosti rada uspešna zdravnica in prav tako profesionalna glasbenica, ki bi širila veselje po svetu. Špela je tudi operativna gasilka, rada hodi v hribe, kolesari, smuča in še kaj bi se našlo.

Tanja Božić (1995) je zaključila študij primerjalne književnosti in francoščine na ljubljanski Filozofski fakulteti, trenutno pa deluje na področju kulturne diplomacije. Leta 2024 je objavila pesniško zbirko Vejo po vejo (LUD Literatura), pesmi in kratke zgodbe pa redno objavlja tudi v tisku in na spletu. Leta 2020 je prejela naziv vitezinje 20. Pesniškega turnirja Založbe Pivec, leta 2022 pa je postala dobitnica nagrade mlado pero  časopisne hiše Delo. V soavtorstvu z Natalijo Milovanović je jeseni leta 2019 objavila dvojezični chapbook performativnega pesniškega dvogovora Udomačevanje domačih živali / Pripitomljavanje domaćih životinja. Njene pesmi in kratke zgodbe so bile doslej prevedene v angleščino, francoščino, srbščino in makedonščino. Živi, piše in dela v Ljubljani.

Miklavž Komelj je bil rojen v Kranju leta 1973. Objavil je osemnajst knjig poezije: Luč delfina (1991), Jantar časa (1995), Rosa (2002), Hipodrom (2006), Nenaslovljiva imena (2008), Modra obleka (2011), Roke v dežju (2011), Noč je abstraktnejša kot N (2014), Minima impossibilia (2015), Liebestod (2017), 11 (2018), Stigmatizacija (2019), Goreča knjiga (2021), Pred nevidnim (2022), Med (2023), Da in Ne (2023), To noč bom terjal od tebe tvojo dušo (2024) in Ti (2025), roman Skrij me, sneg (2021), knjige kratke proze Sovjetska knjiga (2011), Larvae (2019) in Prva kresnica (2022), dramsko pesnitev Ni mogoče čakati zaman (2020) in knjigo slik z istim naslovom (2020, oboje kot del istoimenskega večmedijskega projekta s plesalko in koreografinjo Lejo Jurišić), knjigi esejev Nujnost poezije (2010) in Hierarhija (2023), znanstveno monografijo Kako misliti partizansko umetnost? (2009), razpravo Jugoslovanski nadrealisti danes in tukaj (2015), dve knjižici za otroke, nekaj manjših knjižnih del in številne znanstvene in strokovne članke s področja umetnostne in literarne zgodovine in teorije.

Alojzija Zupan Sosič (1964) je redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Objavila je monografije in razprave v slovenščini in drugih jezikih ter uredila veliko antologij in seminarskih oziroma simpozijskih zbornikov. Sodelovala je tudi pri pisanju srednješolskih beril in pri izobraževanju učiteljev in učiteljic. Objavila je šest samostojnih znanstvenih monografij, med katerimi so že štiri prevedene v tuje jezike: Teorija pripovedi (2017) je prevedena celo v hrvaški in angleški jezik. Predsedovala je različnim literarnim žirijam. Vodila je mednarodni projekt Drugi v slovenski in bosanski književnosti in sodelovala v različnih projektih. Šest let je bila predsednica STU programa (Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Filozofski fakulteti), dve leti predstojnica Oddelka za slovenistiko in eno leto predsednica Maturitetne komisije za slovenščino. Še vedno je članica uredniškega odbora dveh mednarodnih revij. Predavala je na številnih univerzah v več kot dvajsetih državah. Področja njenega raziskovanja so sodobna slovenska pripoved, sodobna slovenska poezija, slovenska ljubezenska poezija, literatura žensk, spolna identiteta, teorija pripovedi in literarna interpretacija. Zadnja leta sistematično raziskuje slovensko poezijo (monografija Berem pesmi, 2025), svoje pesmi pa objavlja le nekaj let, čeprav jih piše že dolgo. Pesniška zbirka Drevo delfin (2024) je njena prva pesniška knjiga.

Lucija Stupica je pesnica, prevajalka in oblikovalka interierjev. Je soustanoviteljica Festivala Pranger, ki ga je sooblikovala med letoma 2004 in 2010. Njen prvenec Čelo na soncu (Študentska založba, 2000), ki ga je predstavila skupaj z vilonočelistom Igorjem Mitrovićem, je dobil nagrado za najboljši prvenec in nagrado zlata ptica. Drugo zbirko Vetrolov (Študentska založba, 2004) sta s plesalko Malo Kline nadgradili s kratkim filmom Anagram, poezija iz Otoka, mesta in drugih (Študentska založba, 2008) pa je združila fotografije arhitekta Mateja Mljača in glasbo Bojana Cvetrežnika in Danijela Černeta ter bila nominirana za Veronikino nagrado. Sledili sta mednarodni nagradi, nemška Hubert Burda, ki so jo podeljevali v sklopu Petrarcine nagrade za evropsko literaturo, in švedska Klaas de Vylder za priseljene avtorje. Točke izginjanja (LUD Literatura, 2019) so bile nominirane tako za Jenkovo kot Veronikino nagrado, v knjižnih prevodih pa izšle v švedskem, hrvaškem in španskem jeziku, decembra 2024 pa še pri britanski založbi Arc Publications. Magnolija. Njena zgodba (Goga, 2024) je pesničin poskus pisanja pesmi v prozi. Lucija Stupica živi v Stockholmu na Švedskem.

Ana Porenta (1965) je magistrica znanosti, ustanoviteljica Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti in soustanoviteljica portala www.pesem.si (ki deluje od 2007). Je članica Društva slovenskih pisateljev. Doslej so izšle štiri pesniške zbirke: Sem se (2005), Kitke (s Sonjo Votolen in Jano Pečečnik, 2009), Deklice (2016), s katero je bila izbrana za kritiško obravnavo na festivalu Pranger (2017) in na XI. mednarodni festival Stranou – evropski pesniki v živo (Praga, 2018) ter zaTišje (Hiša poezije, 2024) v zbirki Sončnice. Poezijo objavlja na portalih Pesem.si, Vrabec Anarhist, v revijah Apokalipsa, Literatura, Poetikon, Sodobnost …  Petkrat je bila finalistka Pesniškega turnirja (2006, 2010, 2016, 2019, 2022). Je tudi avtorica številnih učbenikov in priročnikov za pouk slovenščine na začetku šolanja, mladinskega romana Virtualnisvet.com (2004), cd-roma Na sledi za medvedi (2002), soavtorica zgodb in gledaliških besedil za otroke in mladostnike (Videzi sveta in Videzi domišljije – 2006, 2007) ter namizne družabne igre LiteraTURA z Josipom Jurčičem (2021). Piše spremne besede, (so)ureja pesniške zbornike in spletni portal Pesem.si. Je tudi mentorica literarnih delavnic za mlade in odrasle.