Ob deveti uri smo po Draginih dobrotah odšli  iz Preddvora proti Mačam in naprej do Majerčka v Bašlju. Tu so se nam pridružili tudi tisti, ki so prišli peš iz drugih smeri ali z avti, pridružila se je tudi predsednica društva Marija Velikanje  Po toplem obroku je sledilo prijetno druženje, pregled dela za nazaj in obuditev spominov na Harijeva osma desetletja.

Bernard  Peternel, poznan kot Hari, se je rodil 31.12.1942 v Kranju na Kalvariji  v rojstni hiši doma.  OŠ je obiskoval v Stražišču, potem  se je izučil za električarja v Savi. Sedem mesecev je delal v delavnici in tri mesece hodil v šolo, v  prvi in drugi letnik v Cerknem, kjer je bila vajenska šola, zadnji letnik  je bila šola že v Kranju.  V razredu so bile tudi tri dekleta, med njimi  Barončkova Marija z Zg. Bele. Do 31. 12. 1995 delal je delal kot vzdrževalec v Savi, 1.1.1996 šel na zavod za 5 let,  pri 58 v pokoj.

Tudi potem ni počival. Nekaj časa delal na Turnu v sadovnjaku, potem je montiral okrasne kovaške mreže na okna, in še  9 let vozil kombi pri Šifrarju, po Sloveniji, v Italijo, pogosto v  Celovec.

27.11. 1965 se je poročil z Mileno in skupaj sta bila 56 let,  do njene smrti 5. januarja 2022. Osem let po poroki se je zgodil,  pravi Hari, najstrašnejši trenutek v njegovem in Mileninem življenju.  27. maja 1973 so bile  v Škofji Loki moto dirke. Eden od motoristov je zapeljal med ljudi. Spredaj so bili otroci, med njimi tudi njegova hči Mojca  in sin Marko, sin v prvem razredu in hči stara tri leta. Otroka sta oba  umrla, Hari naredil le salto. Za Harija še posebej, saj mu še vedno v glavi odmevajo besede, da se je vse to zgodilo le zaradi njega, ker je on želel na dirke. Hari,  naključij v življenju ni, vse ima svoj namen, če vemo zakaj ali ne.  Kasneje sta se jima rodili še dve hčerki, ki mu skupaj z vnučki lepšajo življenje.

Od nekdaj so ga privlačili hribi in kolo, zadnja leta bolj kolo in hoja po ravnem. Ko se je iz službe peljal domov, si je  rekel,  da bo vse prehodil, kar vidi, in uresničil je obljubljeno. Hari je bil najprej  član PD Kranj, ob ustanovitvi se je takoj priključil Planinski sekciji Preddvor, na prvi pohod na Kozji vrh ni šel, potem na skoraj vse. 

Poleti 2022 je Hari kupil električni kolo in z njim prevozil 2500km, skupaj s tistimi od preje  jih je skupaj 4000km. Okoli 5000 pa z avtom, če sem šteje tudi vse vožnje s kombijem na planinskih pohodih, ki pa jih je veliko.

Hariju smo zaželi še mnogo,  predvsem zdravih let med najdražjimi in srečno za volanom naprej!!!!!

Marjana Podpeskar se je zahvalila planinskemu vodniku Janezu Planincu, ki skrbno pripravlja izbor in organizacijo pohodov, nas varno vozi in vodi,  nam omogoča spoznavati naravo,  nove kraje, njihove naravne in kulturne znamenitosti. Vsem nam pa je prebrala  recept za srečno vsakdanje življenje, ki ga v nadaljevanju lahko preberete, predvsem pa živite.

Vzemi dvanajst mesecev, jih natančno očisti vsake grenkobe, skoposti, malenkosti in strahu ter razdeli vsak mesec na trideset oziroma enaintrideset delov, tako, da bo vse skupaj zadostovalo za eno leto. Vsak dan posebej vzemi eno ali dve tretjini veselja in humorja, dodaj tri zvrhane žlice optimizma, žličko strpnosti, zrnce ironije in ščepec obzirnosti. Vse bogato prelij z ljubeznijo. Pripravljeno jed okrasi s šopki malih pozornosti in vedrino. Tako pripravljeno jed, serviraj.

Za varne vožnje se je v imenu vseh pohodnikov zahvalila našim šoferjem Janezu Planincu, Hariju Peternelu in Janezu Slugi.

Janez Planinc je razdelil tudi darila, koledarje s slikami s planinskih pohodov in napovedal že nove poti naprej.

Zapisala: mag. Franceska Žumer

Fotografije: Janez Planinc