Veste kje je Malinovka, kje je Drskovnica in kje je Špičkov mlinček? Slednji je v potoku Suha, pod ravno cesto, ki gre od Počivala proti Kališču. Pri tem mlinčku ob potoku je bila skalna votlina in ker je bila do tja nevarna prepadna stezica so starši strašili svoje otroke, da v tisti votlini »babe« žagajo. Otroci so se potem tega kraja izogibali.
V Kulturno umetniškem društvu Matije Valjavca smo se odločili, da letošnje leto nekaj teh ledinskih imen raziščemo, imena zapišemo na table, ter le-te postavimo na mesta, kjer imajo ta imena svoj domicil.
Pri razlagi imen sta nam bila v veliko pomoč dr. Marko Snoj in dr. Jožica Škofic iz ZRC SAZU.
Med številnimi ledinskimi imeni smo se odločili za tista, mimo katerih vodi planinska pot na Zaplato. Šest najbolj zanimivih imen smo izbrali na poti od tovorne žičnice za Kališče do Hudičkovega boršta. Ta imena so Gvavska peč, Kopiše, Baškovca, Kozjek, Grajske štale in Zalipje. Sedmo ime Vrh Zaplate nas pelje na 1820 visok vrh naše domače gore Zaplate, ki se v pisanih virih omenja že leta 1147.
S pomočjo pametnega telefona bo s tabel možno prenesti QR kodo, ki nas bo ponesla na spletno stran, kjer bo opis ledinskega imena. Za pravo poživitev teh imen bo na voljo ogled sedmih igranih prizorov, v katerih bo skozi igro zaživel čas naših prednikov.
Čudovita nedelja je postregla s svežim gorskim zrakom in v pomladni sončni svetlobi so igralke, igralci in snemalna ekipa začeli z delom. Simona Zorman, Stane Nič, Aljaž Šenk, Petra Lombar Premru, Martin Premru, Tomaž Premru, Lovro Šenk, Francka Rozman, Štefan Krč, Tina Krč in Polona Bogataj so se z vso igralsko vnemo povrnili v čas, ki ga poznajo samo še naše mame in očetje. Odlično jim je šlo! Tokrat sva s Petro k snemanju povabila tudi Zalko Šenk, ki se je z veseljem odzvala. Zalka je dijakinja na srednji šoli za medije v Radovljici.
Igrani prizor na Vrhu Zaplate nas čaka v juniju. Tam bosta dve nadebudni planinki od prešernih planincev prejeli planinski krst. Stane Nič pravi, da mora biti vrv za planinski krst iz prave konoplje in da mora biti ravno prav debela.
V planinskem zavetišču v Hudičkovem boštu sta nam oskrbnik Rajko in njegova žena Marjeta po skoraj šesturnem snemanju postregla z dobrotami, ki jih je z gorskim kolesom iz doline pripeljal Ivan Šenk.
Za dobro voljo in veselje je na frajtonarico nekaj poskočnih skladb zaigral nadebudni Štefan Krč.
Ko smo odhajali v dolino je Francka Rozman pri Grajskih štalah še vedno čakala z žehtarjem, da se bo njena Cika vrnila s paše. Ko je le ni hotelo biti, je zet Jože Krč Francko s traktorjem s Kozjeka odpeljal v dolino. »Samo dobre ure hoje sm hodiva ke do Boštka, pa morm reč, de človeka hribovska pot toko požvi, da n morm povedat. Toj kuj use drgač, kuj s bl žiu pa bl zdrou. Jest pravm blagor tistm, k gredo ohk u gore, pa d se ohk od bliz u skale ozirajo!«
Ves posneti filmski material, ki bo na koncu dobil tudi filmsko uprizoritev, ima zdaj pred seboj Petra. Že s filmom Ovčarstvo v preddvorskih gorah, je dokazala, da izvrstno obvlada vse elemente montaže od zvoka, slike in oblikovanje celotnega filmskega gradiva.
Film Ovčarstvo v preddvorskih gorah je bil v preddvorski dvorani uspešno predvajan že štirikrat. Zadnja predstavitev filma bo v okviru občinskega praznovanja 18. junija ob 20. uri v kulturnem domu.
V društvu imamo letos v načrtu tudi recital planinskih pesmi na Lanežu, čiščenje zarasle pastirske poti iz Dolge njive na Lanež, v mesecu septembru pa postavitev tabel ob planinski poti proti Zaplati. Srečno!
Slavko Prezelj
