Tokrat se je pohoda udeležilo 26 tovarišev in tovarišic, med njimi tudi trije mladi pionirji. Kar nekaj podpornikov je prišlo iz okoliških krajev, manjkala pa ni tudi harmonika tovariša Braneta Dežmana, ki je popestrila dogodek in nam dala dodaten zagon.

Zbrane je pozdravil tovariš Franc Ekar, predsednik občinske organizacije borcev za vrednote NOB Preddvor, ki je poudaril, da sta tovariš Milan Tičar in tovarišica Dragica Tičar prepleskala zunanjost bolnice in uredila bližnje grobišče. Povedal je tudi, da zgodovine ne moremo spreminjati, moramo pa se je spomniti in ohranjati s podobnimi aktivnostmi, na sedanjost in prihodnost pa lahko vplivamo s tem, da obeležujemo podobne zgodovinske dogodke in spomenike

Bolnica leži na nadmorski višini 1034 m in je delovala od aprila 1944 do maja 1945. Ker je bilo ambulant več, so jim dodajali črke abecede. Košuta je dobila ime ambulanta A ali 666. V njej so bile štiri postelje in nekaj skromne opreme. Za ranjence so skrbele negovalke, saj ni bilo stalnega zdravnika. Omeniti je potrebno tudi to, da je bila bolnica med redkimi, ki nikoli ni bila izdana in je ves čas nemoteno delovala.

Po druženju je sledil postanek na bližnjem grobišču, kjer so postavljeni spomeniki v spomin na tiste, ki so bili pokopani v tistem času. Zbrani smo zapeli partizanske pesmi in prižgali svečo.

Zanikati ali svojo lastno zgodovino interpretirati v svojo korist, je nesmiselno in za to se je potrebno udeleževati podobnih dogodkov, še zlasti zato, da se resnica in grozote tistega časa ne pozabijo in vsi, ki se podobnih srečanj udeležujemo, se tega zavedamo, in se jih bomo zagotovo udeleževali še v prihodnje.

Urška Tičar
Foto: S. Prezelj