V torek, 26. 3. 2019, smo se preddvorski upokojenci odpravili na Limbarsko goro. Udeležilo se nas je 22 pohodnikov in kot vedno nas je vodil in srečno tudi domov pripeljal naš planinski vodnik Janez Planinc.

Imeli smo načrtovani pohod na polhograjsko Grmado, a nam je to preprečilo poslabšanje vremena z nočnim sneženjem. S kombijem in tremi osebnimi avtomobili smo se odpeljali proti Moravčam. Najprej smo se po asfaltni cesti podali do vasi Serjuče. V vasi nas je navdušilo kar nekaj hiš z izjemno lepo obnovo v originalnem stilu, precej manj pogled na hišo, ki kliče po obnovi. Od tu smo se povzpeli v hrib najprej travniški in nato gozdni poti.  Tokratni pohod je ob vzponu mineval ob neprestanem slačenju in ponovnem oblačenju vetrovk in bund, saj je bil izjemno vetroven dan. Veter, ki je razpihoval oblake, nam je v zadnji tretjini poti v zameno podaril čudovite poglede na vse strani. Že ob vzponu smo se ustavljali in obnavljali geografsko znanje ob pogledu na večinoma zasnežene hribe in gore. Pod vrhom nas je pozdravila kapelica in travnik s številnimi lesenimi podesti in prostostoječimi mizami, dobro zabitimi v zemljo. Vse to je že bilo namenjeno nedelji 31. marca 2019, ko bo na Limbarski gori tradicionalni že 31. pohod po nagelj na Limbarsko goro.  Kasneje smo izvedeli, da so podesti namenjeni  postavitvi kuhinj  na prostem, mize pa za prostostoječe obedovanje v naravi. Ogledali smo si zunanjost cerkve sv. Valentina, ki je bila zgrajena v prvi polovici 19. stoletja. Ker je gostišče Urankar ob torkih in sredah zaprto, zato smo pomalicali pred gostilno na soncu in skoraj varni pred vetrom.

Pred spustom smo na informacijski tabli  prebrali, da vodi čez Limbarsko goro Martinova pot, to je evropska kulturna pot Sveti Martin Tourski, ki jo  je Svet Evrope leta 2003 uvrstil v program kulturnih evropskih poti, ki so posvečene velikim evropskim osebnostim. Pot povezuje Madžarsko, Slovenijo, Italijo in Francijo.

Vrnili smo se po isti poti, veter se je že umiril, mi pa smo ponovno, ne da bi se obračali nazaj, lahko občudovali zasnežene vršace predno smo se skozi gozd spustili nazaj v Moravče. Res smo imeli pogled vsenaokrog. Skrajno jugovzhodno se je dvigalo Zasavsko hribovje, nekje v daljavi nas je s cerkvico pozdravljal Hum. S pogledom proti jugozahodu smo odkrivali Polhograjske Dolomite, Škofjeloško hribovje s Poreznom v ozadju in Ratitovcem nasproti. Najoddaljenejši  so bili vsekakor Julijci in polkrožno naprej Karavanke. Najbližje so nam bile Kamniške ali Savinske Alpe z jasno mejo med Kokrško in Jezersko Kočno preko vseh vrhov naprej do Ojstrice. Kot na dlani so bili vršaci, zato smo se kar malo obotavljali in sestavljali spominsko sliko današnjega pohoda. Naš pohod smo zaključili s kavico v gostišču Pr' Soklič, ki nas je navdušilo s svojo strokovno in stilno urejeno gostilno. Srečno smo se ob tretji uri popoldne pripeljali nazaj v preddvor.

Še povabilo na nedeljski 31. pohod po nagelj na Limbarsko goro. Pričakujejo okoli 10 000 ljudi, za ženske pa imajo pripravljenih 5000  nageljnov. Namenjen je praznovanju dneva žena in materinskemu dnevu, je pa vsako leto zaradi prireditve v Planici teden dni pred ali po smučarski Planici! Ob 9.uri bo maša v cerkvi, ob 11.uri se prične kulturni program učencev in kulturnikov Moravč, kasneje pa za udeležence pohod skrbi ansambel Gamsi! Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno! V nedeljo 31. 3. 2019 fantje in možje razveselite svoje drage z obiskom Limbarske gore!

Zapisala: mag. Franceska Žumer

Fotografije: Janez Planinc