Prav kislo vreme je bilo v petek, 6. oktobra zjutraj, ko smo vstopali na avtobus in prav nobeden ni pozabil dežnika. Prvi kratek postanek na Lomu na jutranji kavici se je že vlilo in nas je spremljalo vse do Bloškega jezera, kamor je bil pravzaprav naš  glavni namen izleta. V prijetnem gostišču s še bolj čudovito okolico nas je že čakala obilna golcarska malica in tudi nebo je nehalo jokati. Med ogledi prijetnega okolja, čistega zraka, v osrčju mogočnih gozdov je posijalo sonce. Mojstrovine iz lesa, ki smo jih videli, so bile nekaj enkratnega. Brunarica iz lesa z okrasnimi detajli, pa medveda iz lesa, ki lovita ribe, medved z očali, ki počiva na klopci, pa medo kot steber, ki drži ostrešje brunarice, pa lično izdelana igrala za otroke, splav na vodi in na njem miza s stoli. Kje pa uživajo turisti? V lepo ograjenem prostoru, kjer vhod čuvata dva gozdna moža stojijo lično oblikovane in čudovito opremljene glamping hišice za pare in družine. Moram povedati, da je vsa ta stvaritev le enega mojstra, ki to zna izdelati, a tega nam vodička Martina ni hotela takoj pokazati. Z avtobusom se odpeljemo še naprej po Bloški planoti, ogledamo si cerkev Sv. Roka, ki je bila požgana in je le za silo obnovljena. Tudi vode in njenih virov je tu dovolj. Zgrajenih je kar nekaj vodnjakov za potrebe napajanje živine, iz enega takšnih smo videli pojav naravnih mehurčkov. Za tem pa nas vodička le odpelje na svoj dom, njihovo ekološko kmetijo, kjer imajo kar 120 glav živine. Tu smo našli tudi mojstra vseh lesenih skulptur – njenega moža. Dobili smo ga v delavnici, kjer nam je predstavil potek izdelave kuhalnic. Na dan jih izdela okrog 8000 in jih razpošilja po vsej Evropi. Tudi mi nismo odšli praznih rok, vsi smo jih dobili. Na poti do muzeja Bloškega smučarja smo si ogledali tudi Napoleonov most.

V muzeju smo si ogledali film o življenju v starih časih v teh krajih posebno v zimskem času, ko je na Blokah zapadlo tudi več kot meter snega. Edina pomoč so bile čisto navadne lesene smučke, samo za nataknit, z enim jermenčkom. Lahko si predstavljate, kako in kdaj je lahko prišla babica do porodnice ali doktor, če bila nuja. Če pa je bil v hiši mrlič se je zgodilo, da so ga kar s krsto zagrebli v sneg in ga spomladi odnesli na pokopališče.

Dan in že pozno popoldne smo zaključili v gostišču na Velikih Blokah z obilnim, okusnim kosilom in se polni prijetnih doživetij odpeljali proti domu.

Marija Velikanje