Pohoda, ki ga je organizirala občinska organizacija borcev za vrednote NOB Preddvor (OOZB NOB Preddvor), se je udeležilo kar 60 pohodnikov. Med že stalnimi udeleženci, tudi iz drugih krajev, ki jih je bilo tokrat kar 30, je potrebno omeniti tudi učence, starše in učiteljice OŠ Matije Valjavca Preddvor, ki s svojo prisotnostjo dokazujejo, da je treba že mladim generacijam pokazati našo zgodovino.
Po slabi uri hoje do cilja, nas je tam pričakal takratek oskrbnika Milana in sladke dobrote tovarišice Anice Celar Gorze.
Zbrane je pozdravil tovariš Franc Ekar, predsednik občinske organizacije borcev za vrednote NOB Preddvor. Povedal je tudi, da zgodovine ne moremo spreminjati, moramo pa se je spomniti in ohranjati s podobnimi aktivnostmi, na sedanjost in prihodnost pa lahko vplivamo s tem, da obeležujemo podobne zgodovinske dogodke in spomenike.
Tovarišica Polona Hribar je recitirala pesem Tone Pavčka, Vsak človek, Petra Lombar Premru pa je prebrala kratek sestavek o življenju in minljivosti.
Tovariš in oskrbnik bolnice Košuta, ki je locirana v zatrepu doline Belica pod Kališčem (1034 m), nam je iz starega zbornika iz leta 1978 prebral, kako je le ta nastala in kako je potekal prvi dan, se pravi 15. marec 1944.
Prisotni člani pevskega zbora Kokrškega odreda so nas navdušili s partizansko pesmijo ob grobišču, pod Kališko skalo, ki smo ga obiskali ob sestopu in prižgali svečko v spomin na padle. Kot že vsako leto poprej, je bila tudi letos obujena tragična ljubezenska zgodba o dveh zaročencih, in sicer Janezu Malovrh, komandantu 1. bataljona Prešernove brigade, in borki istega bataljona, Mariji Krmelj. Ob hudi poškodbi je Janez odšel skupaj z Marijo v bolnico Košuta, kjer je zaradi prehudih ran umrl in to je bil tudi razlog, da si je življenje vzela tudi njegova zaročenka.
Spominski pohodi do bolnice Košuta so organizirani že od leta 2007, od leta 2014 pa je na bolnici tudi vpisna knjiga za pohodnike in prav ponosni so na tisočega obiskovalca, ki so ga dočakali ravno na spomladanskem pohodu.
Ta pohod je bil nekaj posebnega tudi zato, ker nas je ves čas spremljala slovenska zastava.
Zagotovo se bomo udeležili naslednjega pohoda, ki bo 24. 8. 2019, ob istem času na istem mestu.
Urška Tičar
