Leta 1897 je bila v Pragi ustanovljena češka podružnica Slovenskega planinskega društva (SPD). Na takratnem Kranjskem so bili Čehi izjemno aktivni in kapitalsko močni, zato ne preseneča dejstvo, da so z vso vnemo gradili tudi planinske, turistične koče in poti. Tako je bila nad Jezerskim že leta 1900 postavljena Češka koča, ki ohranja obliko tipične češke koče še danes.

Češka podružnica si je že takoj ob ustanovitvi, leta 1897, med ostalimi planinskimi programi, zadala namero, da na severni strani Grintovca zgradi svojo, češko, razpoznavno planinsko kočo. Čeprav je bilo Jezersko že priljubljena turistična in planinska destinacija za češke turiste, gradnja nove planinske postojanke ni bila povsem enostavna. Za njeno izgradnjo so velike napore in prizadevanja morali vložiti Dr. Johannes Frischauf, zaslužni raziskovalec Savinjskih Alp in častni občan Jezerskega, Fran Kocbek, načelnik savinjske podružnice SPD, A. Lando gradbeni svetnik iz Prage ter Jezerski župan in deželni poslanec Franc Muri.

Priprave na gradnjo so stekle leta 1898, ko so se omenjeni veliki možje povzpeli na Zgornje Ravni, kjer so sprva načrtovali postaviti novo kočo. Po gorski modrosti in izkušnjah in še vedno velikih količinah snega, pa so se odločili, da predvsem zaradi varnosti pred snežnimi plazovi, kočo postavijo nižje, na Spodnjih Ravneh.

Priprave in dela na gradnjo so po določitvi zemljišča stekle z vso vnemo. Sprva je bilo potrebno zgradili kolovozno pot mimo kmetije Makek - Skubra do Štularjeve planine. Posekali so tudi več macesnov na lokaciji nove koče, posekan les pa porabili kot gradbeni material. Pripravili so tudi dve apnenici in zavetišče za delavce. Posodobili so tudi dokaj zahtevno planinsko pot iz Gornjih Ravni na Mlinarsko sedlo, katero je že leta 1875 trasiral dr. Frischauf z lovcema Antonom Murijem in Antonom Šenkom. Izjemno zahtevno opravilo je predstavljal prenos gradbenega materiala s Štularjeve planine do gradbišča - med drugim je bilo potrebno prenesti 3000 desk, 15.000 skodel, opeko in drug gradbeni material.

Otvoritvenega slavja novo izgrajene Češke koče, le-to je potekalo 26. julija 1900, se je udeležili skoraj 300 ljudi, med njimi tudi Jakob Aljaž, predsednik SPD Fran Orožen in ljubljanski župan Ivan Hribar ter predsedniki več podružnic SPD.Za prvega oskrbnika pa je bil izbran domačin Jernej Krč, tudi alpinist in gorski vodnik. Češki planinci, turisti, so tako uresničili svoj ambiciozni načrt izgradnje prve planinske koče. Po njej so leta 1909 zgradili češko koče v Koritnici, I. svetovna vojna pa je preprečila izgradnjo tretje, ki bo stala pod Jezerskim sedlom nad ledenikom pod Skuto.

Po koncu vojne je Češka koča prešle v last Slovenskega planinskega društva. V času II. svetovne vojne, ko je bilo požganih precej koč SPD, se gre zahvaliti sreči, predvsem pa Jezerskemu županu, alpinistu in gorskemu reševalcu, Vinku Tepini, da podobne usode ni doletela tudi a Češka koča. Tako lahko še po 120 letih še vedno uživamo v njeni izvirni in tradicionalni češki arhitekturi.

Po končani drugi vojni, je bila Češka koča sprva dodeljena Planinskemu društvu Kranj, vendar pa so njeno upravljanje leta 1952, ko je bilo ustanovljeno Planinsko društvo Jezersko, prenesli na novoustanovljeno društvo.

Več kot pol stoletja je Češko kočo skrbno oskrbovala družina Jezerjana Andreja Karničarja, gorskega reševalca in učitelja smučanja in očeta znamenitih slovenskih alpinistov in alpinističnih smučarjev - le kdo ne pozna bratov Karničar - Luke, Andreja in Dava.

Zapisal Franci Ekar

vir: PZS