V Kulturno umetniškem društvu Matije Valjavca Preddvor letos nadaljujemo s projektom ohranjanja ledinskih imen ob planinski poti na Zaplato. Postavili bomo še sedem tabel, na krajih z zanimivimi imeni smo že začeli s snemanjem prizorov, vse skupaj pa bomo tudi tokrat zaokrožili z igrano dokumentarnim filmom.

Lani smo raziskali in ovekovečili ledinska imena ob poti, ki na Zaplato vodi po dolini Suhe in mimo tovorne žičnice za Kališče: Gvauska peč, Kopiše, Baškovca, Kozjek, Grajske štale in Zalipje. Poleg teh smo označili in razložili še Vrh Zaplate – predvsem z namenom, da se ohrani prvotno ime vrha, ki je v sodobnem času dobil ime Cjanovca, s čimer pa so se pojavila tudi napačna poimenovanja cele gore, ki ni Cjanovca, ampak Zaplata. Saj vendar legendarni hudiček bošta ni nesel na Cjanovco - odložil ga je na pobočju Zaplate, kajne?

Table in spletne vsebine planincem, ki si znajo vzeti čas, prijetno popestrijo pot. Tudi  igrano dokumentarni film Z ledinskimi imeni na Zaplato je bil med gledalci dobro sprejet, celoten projekt pa je bil pohvaljen zlasti z vidika doprinosa k ohranjanju kulturne dediščine. Prav zato z delom nadaljujemo s še večjim veseljem, v prihodnje pa načrtujemo še ureditev tematske poti.

Letos bomo postavili 7 tabel z ledinskimi imeni, nadmorskimi višinami ter QR kodami, ki bodo mimoidoče popeljale do razlag in igranih prizorov. Na ta način bomo ohranili še nekaj imen, ki bi sicer čez nekaj let, ko današnje starejše populacije ne bo več, utonila v pozabo. »Naša letošnja ledinska imena« so večinoma ob Mačevski poti:  Medvednek, U konc pota, F'ndetov vrt'c, Fuchsova frata in G'ru, više pa še Hudičkov bošt'k in Kogle.

Minuli konec tedna smo posneli prve igrane prizore. Jera in Lojzka sta občudovali, kako globok je G'ru in po pobočjih grabili starico za modroce, Nežka pa je stricu Vorancu zaupala skrivnosti svojega srca. Možakarji so izkusili golcarijo, kakršne se spominjajo le še najstarejši lastniki gozdov. Janez Šenk, Strnišev iz Nove vasi nam je – kot že že marsikdaj - povedal in pokazal, kako se je delalo včasih. Tokrat je že v dolini pomagal pri pripravi orodja, v gozdu  pa je, kot bi se povrnil v mlade dni, poprijel za amerikanko.

Z dobro voljo in veliko zagona se bomo spomladi in poleti še kar nekajkrat podali navkreber in predvidoma v zgodnji jeseni sklenili terensko delo. Ko bo že zadišalo po zimi, vas bomo pa spet povabili v kulturni dom »v kino«.

Petra Lombar Premru, KUD Matije Valjavca Preddvor